nedelja, 31. marec 2013

Odlocnost

Pet mladih, ki so se odlocili gladovno stavkati, so v soboto prepeljali v bolnisnico. Stanje enega izmed njih je po porocanju medijev kriticno.
26. marca je Banglades praznoval 42. obletnico osamosvojitve. Na ta dan je bil razglasen za neodvisnega od Pakistana in zacela se je vojna, ki se je devet mesecev kasneje, 16. decembra, koncala  z nastankom nove drzave. Na vecer 26. marca 42 let kasneje se je skupina mladih aktivistov s Shahbagha odlocila, da poseze po drasticnih ukrepih za dosego cilja. Do danes se jim je pri gladovni stavki pridruzilo preko 20 ljudi in podporo jim je izkazalo se nesteto drugih. V svoji nameri so odlocni - prisegli so, da bodo vztrajali do smrti, ce bo potrebno.
Njihova zahteva je precej jasna: prepoved skrajno islamske stranke Jamaat e Islami in njihovega studentskega krila. Ali je za njihovo zahtevo kaj upanja, pa je precej manj jasno.
Jamaat e Islami je glavna zaveznica opozijcijske BNP, ki se bo z vladujoco Awami League konec leta borila na volitvah. Trenutno bi bilo napovedati zmagovalca izredno nehvalezno delo. Dejstvo pa je, da  je sojenje domnevnim vojnim zlocincem, ki je AL prineslo zmago na prejsnjih volitvah, danes Banglades precej razdelilo. Po mnenju nekaterih analitikov bi lahko podpora gibanju Shahbagh, ki ga ga BNP in drugi nasprotniki povezujejo z ateizmom (zlo besedo v njihovih slovarjih) in ga oznacujejo za protiislamskega, AL stala precejsnjega stevila glasov in precej verjetno tudi volitev. Verska custva so v drzavi, ki je v ustavi definirana kot islamska, precej obcutljiva zadeva.
Kljub temu, da ima Jamaat e Islami le nekaj sedezev v parlamentu, je njegov vpliv na politicno dogajanje nezanemarljiv. Ker je najvecja islamska stranka v drzavi z veliko vecino muslimanskega prebivalstva, sta si preko zaveznistva z njo, bolj ali manj odkrito, politicne tocke nabirala oba vodilna igralca v bangladeski politicni igri. Pojavila so se namigovanja, da je AL sklenila dogovor, da obtozeni v sodnih procesih, ki po vecini prihajajo iz vrst Jamaat e Islami, dobijo le dozivljensko zaporno kazen. Ta teorija se je izkazala za majavo, ko so dvema od obsojenih dosodili smrt z obesanjem. Morda je slo za pritisk ulice, ki pa ga AL ob zacetku sojenj ni pricakovala in se je znasla v precepu. Mnozice se ne bodo vec zadovoljile z napol izpolnjenimi obljubami.
Kakorkoli, vpliv in podpora, tudi kapitala, najvecji islamski stranki sta velika in mogoce niti ni interesa, da bi stranki prirezali peruti. Prepovedati (vplivno) politicno stranko, predvsem tako, ki je na strani tvojih glavnih politicnih tekmecev na blizajocih se volitvah, pa je brez dvoma tudi hoja po tankem ledu. Kaj hitro se lahko pojavijo obtozevanja o politicnih cistkah, ki so ze sedaj glasna. Jamaat e Islami je hkrati ze napovedal, da se ne bodo vdali brez boja. V primeru poskusa prepovedi stranke so napovedali uborozen upor, ki bi, podprt s strani zaveznikov, v najbolj crnem scenariju vodil v drzavljansko vojno.
Med tem, ko podporniki stranke pogled na dogajanje izrazajo z nasilnimi demonstracijami, napadi na vozila, sovraznimi pohodi nad manjsinske etnicne skupine, se je skupina podpornikov mirnega zborovanja na Shahbaghu odlocila pravico poiskati tako, da so se obrnili proti lastnemu zdravju. Ko so nekateri izmed njih po stirih dneh brez hrane in vode pristali na intenzivnem oddelku bolnisnice, so dokazali, da od svoje prisege, da bodo, ce bo potrebno, za prihodnost Bangladesa tudi umrli, ne mislijo odstopiti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar