Moja Bolivija v slikah 5

Kot kontrast barvnim plamencem in miroljubnim lamam se vsake toliko pojavi groteskni prizor kot iz drugega sveta. Eden od teh je gotovo velik kup kosti, ki je vse, kar je ostalo za čredo lam, ki so se neke mrzle zimske noči stiskale skupaj, da bi preživele noč, a jim žal ni uspelo.

Potem so tu še ogromne skale, ki so se bog si ga vedi kako znašle sredi puščave. Ena od njih je znamenito kamnito drevo.

Pa še blatni vrelci, kjer smrdi po žveplu, naravne toplice sredi ledeno mrzle ravnine, skupina kamnin, ki delujejo, kot bi bile navdih slavnem slikarju Salvadorju Dalíju…

In pokopališče odsluženih vlakov.

Čudežna dežela, ki je Salar de Uyuni…

Moja Bolivija v slikah 4

Ljubke lame in elegantni plamenci so stalni spremljevalci na poti skozi bolivijski jugozahod. Poleg njih se lahko opazi še številne druge živalske vrste, kot so različne vrste ptic, lisice in manjše sorodnice lam, vikunje.

Moja Bolivija v slikah 3

Avtorica bloga na 4855 metrih nadmorske višine. V Boliviji je naravnost čudovito to, da ti pravzaprav ni treba narediti prav nič, da si zaslužiš v rokah držati kamen s tem napisom. Nobenega grizenja kolen, nobenega sopihanja, nobenega napora. Zjutraj vstaneš, spiješ kavo in 2 uri udobne vožnje s terencem kasneje si že več kot 2000 metrov višje od Triglava. V zakup moraš vzeti le ledeno mrzel veter.

Jenette’s Crazy Group pred eno izmed lagun. Sopotniki so prav gotovo veliko pripomogli k lepim spominom s te štiridnevne poti.

Spektakularna Rdeča laguna (Laguna Colorada), največja med lagunami. Poleg rdeče najdemo še zeleno (Laguna Verde, zgoraj) in belo (Laguna Blanca).

Moja Bolivija v slikah 2

Zame je bil bolivijski jugozahod vrhunec potovanja po tej tej državi. Vse se je začelo okoli prekrasne Tupize, umirjenega mesta sredi rdečih kanjonov, ogromnih kaktusov in nenavadnih skalnatih formacij.

Pot s terencem proti Salarju se je nadaljevala skozi nadrealistično pokrajino, kjer so se menjavale slane puščave, lagune vseh barv, peščene ravnine obrobljene z pisanimi gorami, vse to, kot da bi jih nekdo narisal s čopičem.

Na koncu, zadnji dan pa čudaški svet Salarja, ki je ena sama dolga, neskončna, boleče bela ravnina. Tu in tam se iz nič pokaže otok, oaza sredi slanega neživega sveta. In na otoku kot na drugem planetu kraljujejo kaktusi velikani.

Moje jezero Titikaka v slikah 3

Bolivijska stran jezera sicer vidi manj turistov, a je prav tako, če ne še bolj slikovita. Večina obiskovalcev se iz obalnega mesteca čudovitega imena – Copacabana – odpravi na vsaj enodnevni izlet do otoka Isla del Sol. Poleg ostankov starodavnih civilizacij otok nudi neverjetne razglede in nočni mir, ki pade na jezero, ko se s prvim mrakom večina obiskovalcev vrne v Copo.

Moja Bolivija v slikah 1

Sucre nosi velik del bolivijske zgodovine. In čeprav mu La Paz kot upravno središče krade pozornost, je uradno glavno mesto presenetljivi dragulj. Belo mesto, kot ga zaradi značilne arhitekture ljubkovalno imenujejo, je prijetno, uglajeno mesto, kjer se veliko lažje zadiha kot v kaotičnem La Pazu.

La Paz je zloglasno mesto, polno urbanih legend o nevarnostih, ki prežijo na popotnike. A ljubitelji mest ga nikakor ne smejo izpustiti. Večina velikih mest v poplavi globalizacije izgublja svojo unikatnost, a prebivalci La Paza se temu ponosno upirajo. Zavest o indijanskih koreninah je z Moralesom pridobila na moči in tako celo sredi mestnega vrveža opazimo številne meščane vseh starosti, ki ponosno nosijo tradicionalna oblačila. El Alto, nekoč predmestje La Paza, danes pa hitro rastoče urbano središče, je mesto z največjim deležem indijanskega prebivalstva v Latinski Ameriki in kot tako središče indijanske kulture in zavesti v Boliviji.

Vendar pa La Paza ne smejo izpustiti niti avanturisti, saj je zaradi lege v bližini nekaj najvišjih gora izhodišče za številne trekkinge in vzpone. Ter seveda pravo mesto za načrtovanje spusta po najnevarnejši cesti na svetu.

Moj Ekvador v slikah 4

Gore, pragozd, s palmami obdane plaže, osupljivi živalski svet. Za tako majhno državo ima Ekvador ljubiteljem narave ogromno za ponuditi. Zato si vendar nadenite tiste nerodne gumijaste škornje in zagazite v blatno džungelsko rečico!

Paseo de los monos je eno najlepših presenečenj Ekvadorja. Le kdo ne mara opic?

Spoznavanje ekvadorske pokrajine je s konjskega hrbta še bolj razburljivo. Vilcabamba je raj za ljubitelje planinarjenja pa tudi za tiste, ki delo raje prepustijo konju.

Moj Ekvador v slikah 3

Čeprav se večina obiskovalcev v Ekvador odpravi iskati neokrnjene bisere narave, so tudi mesta vredna postanka. Quito velja za eno najlepših kolonialnih mest v Južni Ameriki.

Nekaj kilometrov severneje poteka ekvator in čeprav mesto, kjer je resnično izmerjen, ni označen, se na domnevno pravo črto na tleh zgrinjajo gruče turistov. Pravi ekvator popolnoma anonimno teče čez hribovje za ogromno tržnico turističnih spominkov, ki obkrožajo ogromen spomenik.

Kljub očitni turistični naravnanosti Mitad del Mundo moraš včasih preprosto pasti v vzdušje in konec koncev je posnetek, kako stojiš na debeli rumeni črti z napisom Ecuador, preprosto odličen za bahanje pred domačimi. Saj jim ni treba vedeti celotne resnice…

Cuenca je še eno od številnih mest na seznamu kulturne dediščine. Ali pa se lahko kosa z Quitom, pa naj vsak sam presodi.

Moj Ekvador v slikah 2

Narodni park Machalilla najbrž nekomu, ki je prispel z Galápagosa, ne spodnese ravno tal pod nogami. Vse ostale pa navduši z številnimi plažami iz peska v vseh barvah in odtenkih, postapokaliptično podobo suhega gozda in seveda tistimi ljubkimi modronogimi ptiči.

Moj Ekvador v slikah 1

Ljubitelji sonca, valov in sproščenega obmorskega vzdušja se zgrinjajo na ekvadorsko obalo. Središče zabave na južnem delu obale je mala vasica Montanita, ki s svojim nalezljivim šarmom številne obiskovalce prepriča, da ostanejo dlje, kot so sprva načrtovali.

Koktejli niso nikjer cenejši in lokalni surferji nikjer bolj pripravljeni deliti svojih valov kot v tej prebujajoči mednarodni surferski skupnosti.

Canoa je vasica z zlatim srcem. Deluje kot nedolžna, sramežljiva sestra Montanite. A resnici na ljubo, tu nihče ne pogreša glasne tehno salse in hitre internetne povezave. V edini internetni kavarni si lahko med tem, ko čakaš na prost računalnik, izposodiš surfboard po znižani ceni. Kaj lepšega si še lahko želiš?

Moj Peru v slikah 2

Perujska obala je vse od juga preko Lime do severa ena sama neskončna peščena plaža. Tu se srečata neizprosna puščava in hladni Pacifik. Šele tik pred Ekvadorsko obalo začenja ta svet dobivati zelen, vlažen pridih tropskega podnebja.

Huanchaco je ribiško mestece le nekaj kilometrov od velikega Trujilla, zaradi česar je idealna letoviška destinacija. Značilni ozki in dolgi ribiški čolni, ležernost, odlična lokalna morska hrana, valovi čez dan ter zabave na plaži ponoči dajo mestu poseben pečat in potencial, da se nekoč razvije v pomembno obmorsko postojanko na perujskem kosu znamenite Gringo trail.

Sever Peruja je posut s številnimi malo obiskanimi arheološkimi biseri. Tudi na obali najdemo nekatere, mnoge med njimi še vedno v rokah arheologov.

Ob ostankih starodavnih mest Chan Chan in Huacas del Sol y de la Luna v bližini Trujilla pa lahko pogosto naletimo na svojevrstne čuvaje davne preteklosti. Perujski goli psi so stara pasma, ki pa bi bila v preteklih stoletjih skoraj izumrla. Danes se ponovno vračajo na ulice sodobnih mest. In čeprav tega morda na slikah ne izžarevajo, gre za čudovite pse, ki te takoj prevzamejo s svojo neverjetno dostojanstvenostjo.

Pacifik po vsej perujski obali nudi vrsto užitkov ljubiteljem vodnih športov. V glavni surferski sezoni številna obalna mesteca gostijo mednarodna tekmovanja. Najdejo se valovi za vsakogar, začetniki, izkušeni surferji ali ljubitelji resnično dolgih valov, vsak bo našel nekaj zase. Mancora, letovišče na skrajnem severu, ki se praktično celo leto kopa v soncu, pa je prav gotovo kajterska destinacija številka ena na tistih koncih.

Moj Peru v slikah 1

Cusco je mesto, polno zgodovine, ki sega od Inkov do kolonialistov. In čeprav mu gruče turistov nekoliko zmanjšujejo zgodovinski šarm, je še vedno naravnost čudovito mesto. Le malo mest na svetu ima sposobnost, da obiskovalca tako pritegne, da lahko preprosto sedi na stopnišču na robu glavnega trga in opazuje, kako mesto utripa skozi celi dan.

Starodavno inkovsko mesto Machu Picchu je glavni magnet za turiste z vsega sveta. Je ena najbolj obiskanih turističnih atrakcij v vsej Južni Ameriki. A obstajajo stvari, ki so, ne glede na vse, vredne svoje slave. Machu Picchu je prav gotovo tak.

Ob vznožju hriba, kjer je zrasel Machu Picchu, leži mestece, ki s preostalim svetom nima niti cestne povezave, pa vendar živi polno življenje turističnega središča. Tržnica v Aguas Calientesu, končni postaji na poti z vlakom iz Cusca do Machu Picchuja, je polna običajne turistične krame. Med njimi so tudi majice z napisom Inca Kola. Ko nanese na presladke gazirane pijače, je Inca Kola je glavna izbira Perujcev. Turisti jo večinoma kupijo le enkrat iz radovednosti… in nikoli več.

Moje jezero Titikaka v slikah 2

Uros je na perujski strani glavna znamenitost jezera. Zdi se, da plavajoči otoki danes danes služijo predvsem potešitvi radovednih turistov, a vendar jih ne gre izpustiti, saj so del pravljičnega sveta jezera Titikaka.

Številni obiskovalci se odločijo prespati na enem izmed otokov in tako pobliže spoznati bogato kulturo tamkajšnjih prebivalcev.

Prava andska pravljica pa se skriva stran od ustaljenih turističnih poti. V majhnih vasicah, na lokalnih tržnicah, v pisanih barvah oblačil vaških žensk, v dih jemajoči pokrajini, ki kar kliče po obuditvi fotografa v tebi.