sreda, 27. maj 2009

Malarija

Velik del sveta se sooča s to boleznijo in vsak popotnik, ki potuje v države v razvoju, se slej ko prej znajde pred destinacijo, ki je na zemljevidih zdravstvenih organizacij pod rubriko "Malarija" označena rdeče. In hkrati tudi pred dilemo kako ravnati. O malariji krožijo številna laična mnenja in miti, še več le-teh pa o famoznih zdravilih proti malariji.

Za malarijo po ocenah WHO vsako leto zboli nekaj sto milijonov ljudi, med katerimi jih več kot milijon za posledicami te bolezni umre. Kar 41% svetovne populacije živi na ogroženih območjih.

Kaj sploh je malarija?
Malarija je vročinska bolezen, ki jo povzročajo praživali, štiri vrste zajedalcev: plasmodium vivax, plasmodium ovale, plasmodium falciparum in plasmodium malariae. Prenaša se s pikom okužene samice komarja Anopheles (koristen podatek, da veš, katerih se moraš izogibati, laični komentar avtorice), ki je najbolj napadalna zvečer oziroma ponoči. Po piku okužene komarčice se paraziti naselijo v jetrih, kjer se razmnožijo in se s krvnim obtokom naselijo po celem telesu. Napadajo eritrocite in jih uničujejo. Če okuženega človeka v tej fazi piči komar, se paraziti preko komarja prenesejo naprej.

Kakšni so simptomi?
Od okužbe do pojava prvih znakov bolezni mine od 10 do 28 dni, lahko tudi več mesecev. Prvi bolezenski znaki so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, križu, trebuhu in prsnem košu. V presledku 42 do 50 ur se začnejo pojavljati napadi z visoko vročino, potenjem, mrzlico, kar traja 3 do 6 ur. Lahko se pojavi tudi driska, bruhanje, zlatenica in izpuščaj na koži. Med napadi se bolnik lahko počuti razmeroma dobro. Lahko pride do odpovedi delovanja ledvic, pljučnega edema ali odpovedi možganskega tkiva. Najhujša oblika malarije je lahko smrtna.

Zelo pomembno je, da se malarija zdravi pravočasno. Zdravniško pomoč je treba poiskati v 24 urah od pojava vročine oziroma prvih simptomov.

Kako se pred malarijo zaščititi?
Poleg izogibanja pasmi Anopheles (posebej samičkam) je priporočljivo:
  • Jemanje antimalarikov
  • Izogibamo se krajem, kjer je pričakovano več komarjev, predvsem ob sončnem zahodu in ponoči: obrežja rek, jezer, močvirja...
  • Uporaba preparatov za zaščito pred komarji z dovolj visokim zaščitnim DEETom (od 30 naprej naj bi zadostovalo). Dobra rešitev je, če se repelent kupi kar v državi, kamor potujemo, saj bi naj bil prilagojen lokalnim komarjem
  • Uporaba mreže proti komarjem, prepojene s repelentom
  • Nošenje oblačil z dolgimi rokavi in dolgih hlač v svetlejših barvah
  • Zapiranje oken zvečer, da se prepreči vstop komarjem v sobo
  • Uporaba preparatov za odganjanje komarjev kot so naprimer razna kadila
  • Klima v sobi zagotovi manj komarjih nadlog v sobi

Antimalariki
Poznamo več vrst antimalarikov. Jemljejo se pred med in po bivanju na malaričnem območju. Noben antimalarik ne zagotavlja stoodstotne zaščite pred malarijo, vendar pa zmanjša tveganje in v primeru okužbe je bolezen milejša. Nakupa antimalarikov seveda ne krije zavarovalnica, cena je različna. Kupi se jih lahko po posvetu z zdravnikom v popotniških ambulantah po vsej Sloveniji ali na Zavodih za varovanje zdravja.
Izbira antimalarikov je odvisna od destinacije, trajanja potovanja, narave potovanja in potnika. Antimalariki se lahko uporabljajo tudi kot t.i. "stand by" zdravilo, torej za samozdravljenje v primeru pojava simptomov. Vendar je tudi v tem primeru nujno čim prej do zdravnika.
Pri nas ti v popotniških ambulantah predstavijo naslednje antimalarike:
  • Lariam: tablete, ki so na precej slabem glasu zaradi razvpitih stranskih učinkov. Jemlje se jih enkrat tedensko, en teden pred prihodom na malarično območje in (govorim na pamet po spominu) 4 tedne po prihodu z območja. Ima številne stranske učinke, ki pa bi naj bili v resnih oblikah redki: anksioznost, depresija, psihoze, halucinacije, nočne more, razdraženost, nespečnost. Ne sme se ga uživati skupaj z alkoholom. Popotnikom, ki imajo ali so v preteklosti imeli težave z epilepsijo, depresijo ali kakšnimi drugimi psihičnimi boleznimi, se jemanje Lariama odsvetuje. Z Lariamom sva na lanskem potovanju po Indokini razvila poseben, nič kaj ljubeč odnos. Še enkrat si preberite vse zgoraj naštete stranske učinke in vam bo jasno, zakaj.
  • Malarone: dražji od Lariama. Za nekatere dele JV Azije naj bi bil precej bolj primeren od prvega, saj naj bi (po novejših podatkih, ki jih v popotni ambulanti v Ljubljani očitno še nimajo) povzročitelj malarije ponekod na tem območju razvil rezistenco na Lariam. Malarone se jemlje vsakodnevno. Ima blažje in redkejše stranske učinke, največkrat v obliki glavobolov in slabosti. Najbolj primeren je za kratkotrajnejša potovanja na zelo rizična območja.
  • Doxycycline: te tablete, ki se jih jemlje dnevno, so pravzaprav antibiotiki širokega spektra. Lahko bi bili idealni za potovanja v manj razvite države, saj hkrati z zaščito pred malarijo pomagajo proti številnim drugim popotniškim nevšečnostim, vključno z nekaterimi vrstami bakterijsko povzročene driske. Lahko, a niso, saj imajo precej nadležni stranski učinek: fotosenzibilnost (občutljivost na sonce), kar zna biti v tropih preceješen problem. Hkrati je omembe vreden stranski učinek tudi zmanjašnje učinkovitosti kontracepcijskih tablet. Ker so antibiotiki, so edini antimalariki, za katere ti mora zdravnik napisati recept.
Razširjenost malarije
Malarija se pojavlja predvsem v tropskem in subtropskem podnebju, kjer so ugodne razmere za razmnoževanje komarjev prenašalcev. Prisotna je v Srednji Ameriki, Braziliji, centralni (podsaharski) Afriki, na Bližnjem vzhodu, po južni in jugovzhodni Aziji, nekaterih delih Južne Amerike. V večjih mestih z izjemo Indije nevarnosti za okužbo z malarijo naj ne bi bilo.

Malarija nikakor ni nedolžna zadeva, a iz lastnih izkušenj lahko povem, da tudi 7-tedensko jemanje antimalarikov za telo ni mačji kašelj. Malarija je večinoma ozdravljiva bolezen, če se zdravi pravočasno, vendar lahko pusti resne posledice ali pa je rezultat okužbe lahko celo smrt. V primeru potovanja na bolj odmaknjene kraja, kjer je zdravniška oskrba omejena, je posebna zaščita z jemanjem antimalarikov vsekakor na mestu. Ne bom napisala, da antimalarikov ne jemati, a sama jih po vsej verjetnosti letos ne bom, kljub temu, da nekateri deli moje poti sodijo pod malarično območje (deli Sulawesija, nekateri deli Lomboka). Potrebno je sešteti stranske učinke tablet, tveganje in vse ostale dejavnike in nato pod črto dobljeni rezultat dobro prespati.

Viri: www.wikipedia.org, www.zzv-nm.si, www.pomurske-lekarne.si, www.kvarkadabra.net, www.zdravinapot.net



Ni komentarjev:

Objavite komentar