"We advise you to reconcider your need to travel to Indonesia, including Bali, at this time due to to very high threat of terrorist attack." - avstrasko zunanje ministrstvo -
Vse se je začelo s pohlepnostjo zelo določene turistične agencije. Za posredovanje pri pridobitvi indonezijske vize zahtevajo 80€, s tem da je cena vize le 35€. Veleposlaništvo, zadolženo za izdajanje vizumov državljanom Republike Slovenije, je namreč na Dunaju. Vendar se mi je cena po prespani noči zdela odločno previsoka in odločila sem se, da zadevo uredim sama. Zato sem se po nasvet obrnila na spletno stran Ministrstva za zunanje zadeve. Njihove opombe o destinaciji sem preletila le s 3/4 levega in 1/3 desnega očesa. To, da obstajajo "določeni varnostni zadržki za potovanja v posamezne dele države", sem pričakovala in me niti ni preveč ganilo. To je namreč že tretja dražva s tem šablonskim opozorilom, v katero potujem. Iskala sem predvsem internetni naslov veleposlaništva na Dunaju. A je Radovedna vila v meni vseeno zadržala pogled na tej strani in našla sem povezavo na stran zunanjega ministrstva Avstralije. Precej famozna stvar za tiste, ki so se kdaj zanimali za varnostne razmere v Indoneziji. In ker imam načeloma med tednom čisto preveč časa, sem se odločila njihova varnostna opozorila tudi prebrati.
Seveda Indonezija ni Portorož, upam, da je to vsem jasno in upam, da je vsem jasno, da je tudi meni to jasno. Nemiri v JV azijski regiji so v zadnjih letih stalnica. Pa naj gre za verska nesoglasja, politične boje znotraj države, ali posledice vedno slabšega ekonomskega položaja prebivalcev.
Torej je nekako razumljivo, da ljudje ob omembi tovrstnih potovalnih destinacij dvignejo obrvi. Vsem, ki vas skrbi za mojo varnost, zato iskreno odsvetujem klik na naslednjo povezavo .
Tu se najprej seveda postavi vprašanje, koliko se vprašanje varnosti napihne. V bombnih napadih na Baliju je bilo ubitih dosti Avstralcev in zdi se, da avstralska vlada od takrat do Indonezije goji hudo zamero. Po svežih informacijah iz nekega popotniškega foruma je celo potovanje v nekoč bav-bav provinco Aceh takorekoč le še stvar lastne presoje in niti ne več varnostno vprašanje.
Vendar vsemu nakljub: zakaj sploh riniti v potencialno nevarno regijo? Morda gre tu res nekoliko za igranje z lastno usodo, vendar ne v smislu ogrožanja življenja. Lanski poznojesenski tajski dopustniki so jo odnesli le z nekaj neprijetnostimi zaradi prestavljenih in odpovedanih letov (z razliko od tistih, ki so obtičali na letališču, vendar so tudi ti na koncu varno prispeli domov). Nemiri so se na Tajskem začeli nekje v času, ko sva s sopotnico uživali na plažah Vietnama. Od doma sem takrat dobivala maile, naj paziva. A resnici na ljubo, takrat še ni bilo ničesar, česar bi se moral paziti. Izredne razmere so bile tako ali tako preklicane, ko sva bili nekje v Phnom Penhu, še dober teden pred povratkom v Bangkok, od koder sva imeli let. Situacija bi lahko takrat neugodno vplivala na naju le v primeru blokade cest. Popotniki z otokov nemirov niso niti čutili, pravzaprav se je bolj malo o vsem skupaj vedelo celo v Bangkoku. Življenje na Khao San Rd je teklo dalje, daleč stran od političnih nesoglasji.
"Ask yourself whether, given your own personal circumstances, you're comfortable travelling to Indonesia knowing there is a very hight threath from terrorism and you may be caught up in a terrorist attack. Ask yourself whether travel could be deffered or an alternative destination chosen. If, having considered these issues, you do decide to travel to Indonesia, you should exercise extreme caution."
Torej, če se vrnemo v Indonezijo, kako realna so vsa ta opozorila avstralskega zunanjega ministrstva? V času, ko bom v Indoneziji, bo morda potekal drugi krog parlamentarnih volitev. Te bodo verjetno spremljale demonstracije v Jakarti in večjih mestih po državi. Da se je takih shodov več kot pametno izogibati, je seveda znano dejstvo. Druga stvar, ki me nekoliko skrbi, je (ne)mir na Bližnjem vzhodu. Izraelski (ali ameriški) posegi v suverenost muslimanskih držav so v preteklosti sprožili (tudi nasilne) proteste, vendar so tudi ti dogodki večinoma omejeni na večja mesta. Edini del poti, ki ga bom skrbno preučila še tik pred prihodom na območje in ga po potrebi izpustila iz načrta, je osrednji Sulawesi. Ta del Indonezije je bil še ne tako dolgo časa nazaj precej nestabilen zaradi notranjih političnih trenj. Regija je bila prizorišče terorističnih bombnih napadov, kjer pa za razliko od Balija niso bili tarča turisti. Kljub temu se v tem delu Lonely Planet strinja z avstralsko vlado, da je pri potovanju po regiji potrebna dodatna previdnost in če je le možno, izogibanje javnim prevozom in javnim zbirališčem. Previdnost nikakor ni odveč, a bombe ne eksplodirajo vsak dan, incidenti so bolj osamljeni.
V primeru "Tajske", torej večjih poltičnih nemirov v glavnem mestu, je najboljša pot iz države, kot je bila že za tajske "turistične begunce", Malezija ali Singapur. Večina letov iz bangkokšega letališča je bilo namreč preusmerjenih v te države. Let nazaj imam točno 9. septembra, na dan volitev.
Mogoče vso to pisanje o varnosti naredi popolnoma obraten učinek od želenega. Ne bi rada namreč poudarila, kaj vse se lahko zgodi na poti, temveč dejstvo, da je, kljub temu, da nisi prav nikjer na svetu popolnoma varen, panika ob dovoljšnjem informiranju popolnoma odveč. Tudi novice iz osrednjih informativnih oddaj je treba spremljati z dobršno mero kritičnosti in zavedanja o senzacionalističnem poročanju današnjih medijev. Ob razmišljanju, kaj vse se ti lahko v širnem svetu zgodi, lahko seveda ostaneš doma. A zavijanje v vato še nikomur ni prineslo nič dobrega.
Vse se je začelo s pohlepnostjo zelo določene turistične agencije. Za posredovanje pri pridobitvi indonezijske vize zahtevajo 80€, s tem da je cena vize le 35€. Veleposlaništvo, zadolženo za izdajanje vizumov državljanom Republike Slovenije, je namreč na Dunaju. Vendar se mi je cena po prespani noči zdela odločno previsoka in odločila sem se, da zadevo uredim sama. Zato sem se po nasvet obrnila na spletno stran Ministrstva za zunanje zadeve. Njihove opombe o destinaciji sem preletila le s 3/4 levega in 1/3 desnega očesa. To, da obstajajo "določeni varnostni zadržki za potovanja v posamezne dele države", sem pričakovala in me niti ni preveč ganilo. To je namreč že tretja dražva s tem šablonskim opozorilom, v katero potujem. Iskala sem predvsem internetni naslov veleposlaništva na Dunaju. A je Radovedna vila v meni vseeno zadržala pogled na tej strani in našla sem povezavo na stran zunanjega ministrstva Avstralije. Precej famozna stvar za tiste, ki so se kdaj zanimali za varnostne razmere v Indoneziji. In ker imam načeloma med tednom čisto preveč časa, sem se odločila njihova varnostna opozorila tudi prebrati.
Seveda Indonezija ni Portorož, upam, da je to vsem jasno in upam, da je vsem jasno, da je tudi meni to jasno. Nemiri v JV azijski regiji so v zadnjih letih stalnica. Pa naj gre za verska nesoglasja, politične boje znotraj države, ali posledice vedno slabšega ekonomskega položaja prebivalcev.
Torej je nekako razumljivo, da ljudje ob omembi tovrstnih potovalnih destinacij dvignejo obrvi. Vsem, ki vas skrbi za mojo varnost, zato iskreno odsvetujem klik na naslednjo povezavo .
Tu se najprej seveda postavi vprašanje, koliko se vprašanje varnosti napihne. V bombnih napadih na Baliju je bilo ubitih dosti Avstralcev in zdi se, da avstralska vlada od takrat do Indonezije goji hudo zamero. Po svežih informacijah iz nekega popotniškega foruma je celo potovanje v nekoč bav-bav provinco Aceh takorekoč le še stvar lastne presoje in niti ne več varnostno vprašanje.
Vendar vsemu nakljub: zakaj sploh riniti v potencialno nevarno regijo? Morda gre tu res nekoliko za igranje z lastno usodo, vendar ne v smislu ogrožanja življenja. Lanski poznojesenski tajski dopustniki so jo odnesli le z nekaj neprijetnostimi zaradi prestavljenih in odpovedanih letov (z razliko od tistih, ki so obtičali na letališču, vendar so tudi ti na koncu varno prispeli domov). Nemiri so se na Tajskem začeli nekje v času, ko sva s sopotnico uživali na plažah Vietnama. Od doma sem takrat dobivala maile, naj paziva. A resnici na ljubo, takrat še ni bilo ničesar, česar bi se moral paziti. Izredne razmere so bile tako ali tako preklicane, ko sva bili nekje v Phnom Penhu, še dober teden pred povratkom v Bangkok, od koder sva imeli let. Situacija bi lahko takrat neugodno vplivala na naju le v primeru blokade cest. Popotniki z otokov nemirov niso niti čutili, pravzaprav se je bolj malo o vsem skupaj vedelo celo v Bangkoku. Življenje na Khao San Rd je teklo dalje, daleč stran od političnih nesoglasji.
"Ask yourself whether, given your own personal circumstances, you're comfortable travelling to Indonesia knowing there is a very hight threath from terrorism and you may be caught up in a terrorist attack. Ask yourself whether travel could be deffered or an alternative destination chosen. If, having considered these issues, you do decide to travel to Indonesia, you should exercise extreme caution."
Torej, če se vrnemo v Indonezijo, kako realna so vsa ta opozorila avstralskega zunanjega ministrstva? V času, ko bom v Indoneziji, bo morda potekal drugi krog parlamentarnih volitev. Te bodo verjetno spremljale demonstracije v Jakarti in večjih mestih po državi. Da se je takih shodov več kot pametno izogibati, je seveda znano dejstvo. Druga stvar, ki me nekoliko skrbi, je (ne)mir na Bližnjem vzhodu. Izraelski (ali ameriški) posegi v suverenost muslimanskih držav so v preteklosti sprožili (tudi nasilne) proteste, vendar so tudi ti dogodki večinoma omejeni na večja mesta. Edini del poti, ki ga bom skrbno preučila še tik pred prihodom na območje in ga po potrebi izpustila iz načrta, je osrednji Sulawesi. Ta del Indonezije je bil še ne tako dolgo časa nazaj precej nestabilen zaradi notranjih političnih trenj. Regija je bila prizorišče terorističnih bombnih napadov, kjer pa za razliko od Balija niso bili tarča turisti. Kljub temu se v tem delu Lonely Planet strinja z avstralsko vlado, da je pri potovanju po regiji potrebna dodatna previdnost in če je le možno, izogibanje javnim prevozom in javnim zbirališčem. Previdnost nikakor ni odveč, a bombe ne eksplodirajo vsak dan, incidenti so bolj osamljeni.
V primeru "Tajske", torej večjih poltičnih nemirov v glavnem mestu, je najboljša pot iz države, kot je bila že za tajske "turistične begunce", Malezija ali Singapur. Večina letov iz bangkokšega letališča je bilo namreč preusmerjenih v te države. Let nazaj imam točno 9. septembra, na dan volitev.
Mogoče vso to pisanje o varnosti naredi popolnoma obraten učinek od želenega. Ne bi rada namreč poudarila, kaj vse se lahko zgodi na poti, temveč dejstvo, da je, kljub temu, da nisi prav nikjer na svetu popolnoma varen, panika ob dovoljšnjem informiranju popolnoma odveč. Tudi novice iz osrednjih informativnih oddaj je treba spremljati z dobršno mero kritičnosti in zavedanja o senzacionalističnem poročanju današnjih medijev. Ob razmišljanju, kaj vse se ti lahko v širnem svetu zgodi, lahko seveda ostaneš doma. A zavijanje v vato še nikomur ni prineslo nič dobrega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar