Hrana... Verjetno precej velik razlog, zakaj na pot. Če pustimo ob strani pomisleke o higieni nekaterih dežel, je to eden najboljših delov potovanja. Seveda moraš predsodke pustiti doma ali pa jih začasno vsaj zapakirati v neprodušno vrečko na dnu nahrbtnika. Tu ne bo govora o hrani tipa "stavim, da ne moreš", torej vsem iz poglavja o nenavadni hrani. Tega je sicer v eksotičnih deželah več kot dosti, a o tem kdaj drugič. Danes pa o perverziji okusov in avanturi brbončic.
Razmišljala sem, da bi naredila nekakšen seznam Top 10 kulinaričnih doživetji, a žal ne bo šlo. Toliko lepih (in okusnih) spominov, ki bi jih zelo težko rangirala ali jim dodajala vrednostne sodbe. Jih bom le opisala nekaj, brez kakega posebnega vrstnega reda.
1) Piščanec z limonino travo in čilijem v Mui Neju v Vietnamu. Vietnam na splošno slovi kot dežela odlične hrane in kljub prvotnemu razočaranju (pač preveliko pričakovanje) se moram kar strinjati. To precej pogosto jed sem jedla v dveh oblikah, ta iz Mui Neja je bila v obliki praženega piščanca v omakici iz limonine trave in ravno prav pekočega čilija. Druga oblika je bila nekakšna enolončnica iz podobnih sestavin.
2) Piščanec z indijskimi oreščki, Phnom Penh, Kambodža. V hotelu, kjer sva bili nastanjeni, so imeli odličnega kuharja in prav težko sem izpostavila to jed, saj je bil tudi sladko-kisli piščanec fenomenalen. In vse drugo, seveda.
3) Večno pad thai. V vseh oblikah, od restavracij do stojnic. Klasika Tajske in tudi Laosa, ki včasih deluje kot njen divji, nedolžni podaljšek. Če se ne moreš sporazumeti, kaj za vraga je na meniju in kaj bi rad (sendviči so za naročanje prava nočna mora), preprosto izrečeš čarobni besedi Pad thai! in zadrega ter lačni želodček sta rešena.
4) Shawarma, shawarma, shawarma! Najboljši shawarma obrok je nekje v centru Jeruzalema (Izrael), seveda ne sme manjkati prvovrstni humus in najboljša začimba: pisana množica ljudi za opazovanje med obrokom. Sicer pa je shawarma popečeno meso v ploščatem kruhu s omakicami in zelenjavo in začimbami in mmmmm...
5) Steak, ki se ti stopi v ustih, srednje pečen, z na žaru popečeno zelenjavo in poplaknjen s pivom, restavracija Valentino v The Venetian hotelu, Las Vegas. Priporočam!
6) Piščanec z ingverjem v Battambangu, Kambodža. Ravno prav pekoče, meso kot vedno slastno, za prste obliznit'!
7) Če bi delala vrstni red, bi se naslednja jed znašala prav na vrhu seznama. In to iz samega spoštovanja, saj za enkrat ostaja edina jed, pred katero sem klonila zaradi izredene začinjenosti. Imena se niti ne spomnim, mislim, da je bil piščanec s čilijem. Da, čilija je bilo notri več kot dovolj. Zločin se je zgodil prvo noč v Laosu, v malem mestecu, katerega imena ne vem na pamet (kje hudiča je moj Lonely planet?!). Natakar me je prijazno opomnil, da je jed izredno pekoča, a jaz mu zaradi neznanega razloga nisem verjela in naročila, naj količine čilija nikakor ne zmanjšajo. V zadovoljstvo natakarja seveda. Obupala sem nekje na dveh tretjinah, a Buda mi je priča, da česa tako pekočega in bolečega še nisem okusila! Ne pivo, ne izdatne količine riža niso pomagale. A kaj, ko je bilo tako neverjetno okusno... Kapo dol pred azijskimi začimbami!
8) Palačinke s čokolado, kokosom in bananami v Vang Viengu, Laos. Za drobiž dobiš najboljšo sladico na svetu, sestavljeno po tvojih željah in prav zanimivo narejeno pred tabo.
9) Zajtrk prvakov, kjerkoli. Če sem na kaj nora, so to zajtrki na potovanjih. Doma skoraj nikoli ne zajtrkujem, vsaj v takih količinah ne, na poti pa me zgrabi zajtrkovalna mrzlica (bolje kot malarična, kaj ne?). Moj najljubši zajtrk, kar sem jih kdaj jedla: Jajce na oko s slanino, nekaj sveže narezane zelenjave ter vse to poplaknjeno s svežim kokosovim mlekom naravnost iz kokosovega oreha (Chiang Mai, Tajska). Na splošno so jajce, slanina in nekaj svežega sadja v katerikoli obliki moje najljubše sestavine zajtrka.
10) Burrito, tak na hitri način v majhnem lokalčku (San Diego, Kalifornija). Da, tudi čez lužo se da odlično jesti. In zato ti ni treba zapraviti celega premoženja, za dober burrito daš nekje od $5 naprej, nasiti te pa za lep čas. Tudi fast food se lahko znajde na seznamu najboljših kulinaričnih avantur.
11) Da je le sveže! Kokoš v poprovi omaki, Koh Tonsay, Kambodža. Ljubitelji živali, ki (še) niso v stanju za konzumiranje, za vaše dobro preskočite na naslednjo točko, prosim. Na prelepem, skoraj robinsonskem otočku si je avtorica bloga zaželela večerjico, in sicer zgoraj omenjeno jed. Na robinsonskih otočkih seveda nimajo hladilnikov, a avtorica bloga se do takrat niti ni spraševala, kje hranijo meso, da na septemberski vročini ostane sveže (vraga, še hladnega piva ni bilo za dobiti). Na robinsonskem otočku si v primeru, da Robinson naroči kuro, no kur je dosti, po celi obali jih je polno, s tem nihče ne beli glave. Avtorica bloga tako opazi, kako kuhar gre za hišico, se vrne z migitajočo kuro, kuro stehta, kuro odnese in jo čez nekaj minut spet prinese. Skoraj celo. Glava je ostala nekje zadaj. Kuro očisti, žena kuro pripravi, lepo pred očmi robinsonske avtorice bloga. Kljub temu, da pravzaprav nisem bila pretirano lačna, mi je vest narekovala, da obrok pojem do konca. Zvečer so me v noči brez elektrike (ali zvezd) na poti na stranišče precej prestrašile krave, ki so oprezale okoli bungalova. Nekako sem začela razmišljati, kako bi se mi prilegela okusna, sočna govedina... Jed se je znašla na tem seznamu prav zaradi prvinskosti takega robinsonskega obroka.
12) Kurja juha Tamirjeve mame (Petah Tiqva, Izrael) - preprosto nič ni za dodati.
Ne dvomim, da se vsem povrsti cedijo sline po prebranem, vključno z mano. Vendar se da eksotični svet oddaljenih kuhinj nekako podoživeti v lastni kuhinji. Zato sem izbrskala dva recepta, tako za pribljižek temu, kar sem okusila jaz. Recepti so s Kulinarične Slovenije:
PAD THAI
Potrebujemo (za 2 osebi):
3 žlice olja, če je le možno, arašidovega
3 stroki česna
2 cm svežega ingverja
1 svež čili ali 2 feferona (po okusu lahko več)
1 skodelico na trakove narezaneg piščanca, za vegetrijansko verzijo na koščke narezan tofu, lahko oboje
pest rakcev (gamberov), če jih nimate, gre tudi brez
1 skodelica narezane zelenjave po želji (korenček, zelje, paprika, bučke, repa...)
250g riževih rezancev
Za omako potrebujemo:
2 žlici ribje ali ostrigove omake
2 žlici sojine omake
2 žlici sladkorja
sok ene limete ali dveh limon
Na koncu potrebujemo še:
1 stepeno jajce
2/3 skodelice zdrobljenih nesoljenih arašidov
dobra pest sojinih kalčkov
po želji še kaj od naštetega: koriandrovi listi, koščki limete, kolobarčki čilija, bananini cvetovi, drobnjak, zeleni vršički čebule
Priprava:
Rezance skuhamo po navodilih. V voku segrejemo olje in prepražimo drobno nasekljan česen in ingver, na kolobarje nasekljan čili in meso. Rakce ali tofu dodamo nekoliko kasneje. Dodamo zelenjavo in med mešanjem pražimo nekaj minut. Dodamo odcejene rezance in dobro premešamo, da nekoliko zakrknejo. Dodamo omako. Na koncu prelijemo z jajcem in obračamo kako minuto, da jajce zakrkne. Odmaknemo z ognja ter dodamo polovico arašidov in kalčke. Premešamo, nadevamo na krožnike ter posujemo s preostankom arašidov ter po izbiri katero od naštetih sestavin iz zadnje vrstice.
HUMUS
Potrebujemo (količina za 4 osebe):
sezam
100 mlvode, v kateri se je kuhala čičerika (če uporabljaš tisto iz konzerve, daš kar tisto vodo)
malo soli
200g kuhane čičerike (seveda lahko kar tisto v konzervi, tiste ni potrebno kuhati)
2-3 žlice limoninega soka (če se vam, tako kot meni, zgodi, da v največjem Sparu, kar jih je daleč naokoli, nimajo limon, bo limeta še bolj super)
2 stroka česnja
1 žlica nasekljanega peteršilja
pol žlice popra
olivno olje po občutku (recimo kakšna žlička)
Trdi jogurt ali kisla smetana po želji (brez tega je lahko zadeva veganska, če koga briga)
TAHINI: 5 dl sezamovih semen prepražimo brez olja (paziti je treba, da se ne prepražijo preveč, saj imajo v tem primeru precej grenek okus), ter jih nato skupaj z 3,5 dl olivnega olja ter soljo po občutki zmešamo v mešalniku dokler ne dobimo goste, a še vedno tekoče zmesi.
Priprava:
Sezam popečemo brez olja (enaka pazljivost kot prej!). V mešalcu zmešamo čičeriko, vodo od čičerike, limonin sok, česen poper, olje, sol, peteršilj in polovico sezama. Dodamo še tahini, ki smo ga prej pripravili ter po želji zelo gost jogurt (originalno se mu reče lebne, a žal ga je v Sloveniji najbrž težko dobiti. Jaz sem uporabila kislo smetano, lahko trdi jogurt, morda kako vrsto sira). Zmešamo, da dobimo gladko zmes. Preostali sezam zmešamo v maso. Postrežemo ohlajeno. Ko postrežemo lahko po vrhu še pokapamo z olivnim oljem.
Gre odlično s falafli, kot namaz za kruh (posebej v pita kruh, ki ima na sredini žepek) ali s mesom na žaru. Obstaja več različic, s celo čičeriko (nekaj jo vmešamo na koncu), več olivnega olja, celimi olivami... Lahko se dodajo številne mediteranske začimbe, kot je naprimer koriander. Pa še to: tahini se da kupiti že narejen v trgovnah z bio hrano in bolje založenih supermarketih pri zdravi hrani.
Razmišljala sem, da bi naredila nekakšen seznam Top 10 kulinaričnih doživetji, a žal ne bo šlo. Toliko lepih (in okusnih) spominov, ki bi jih zelo težko rangirala ali jim dodajala vrednostne sodbe. Jih bom le opisala nekaj, brez kakega posebnega vrstnega reda.
1) Piščanec z limonino travo in čilijem v Mui Neju v Vietnamu. Vietnam na splošno slovi kot dežela odlične hrane in kljub prvotnemu razočaranju (pač preveliko pričakovanje) se moram kar strinjati. To precej pogosto jed sem jedla v dveh oblikah, ta iz Mui Neja je bila v obliki praženega piščanca v omakici iz limonine trave in ravno prav pekočega čilija. Druga oblika je bila nekakšna enolončnica iz podobnih sestavin.
2) Piščanec z indijskimi oreščki, Phnom Penh, Kambodža. V hotelu, kjer sva bili nastanjeni, so imeli odličnega kuharja in prav težko sem izpostavila to jed, saj je bil tudi sladko-kisli piščanec fenomenalen. In vse drugo, seveda.
3) Večno pad thai. V vseh oblikah, od restavracij do stojnic. Klasika Tajske in tudi Laosa, ki včasih deluje kot njen divji, nedolžni podaljšek. Če se ne moreš sporazumeti, kaj za vraga je na meniju in kaj bi rad (sendviči so za naročanje prava nočna mora), preprosto izrečeš čarobni besedi Pad thai! in zadrega ter lačni želodček sta rešena.
4) Shawarma, shawarma, shawarma! Najboljši shawarma obrok je nekje v centru Jeruzalema (Izrael), seveda ne sme manjkati prvovrstni humus in najboljša začimba: pisana množica ljudi za opazovanje med obrokom. Sicer pa je shawarma popečeno meso v ploščatem kruhu s omakicami in zelenjavo in začimbami in mmmmm...
5) Steak, ki se ti stopi v ustih, srednje pečen, z na žaru popečeno zelenjavo in poplaknjen s pivom, restavracija Valentino v The Venetian hotelu, Las Vegas. Priporočam!
6) Piščanec z ingverjem v Battambangu, Kambodža. Ravno prav pekoče, meso kot vedno slastno, za prste obliznit'!
7) Če bi delala vrstni red, bi se naslednja jed znašala prav na vrhu seznama. In to iz samega spoštovanja, saj za enkrat ostaja edina jed, pred katero sem klonila zaradi izredene začinjenosti. Imena se niti ne spomnim, mislim, da je bil piščanec s čilijem. Da, čilija je bilo notri več kot dovolj. Zločin se je zgodil prvo noč v Laosu, v malem mestecu, katerega imena ne vem na pamet (kje hudiča je moj Lonely planet?!). Natakar me je prijazno opomnil, da je jed izredno pekoča, a jaz mu zaradi neznanega razloga nisem verjela in naročila, naj količine čilija nikakor ne zmanjšajo. V zadovoljstvo natakarja seveda. Obupala sem nekje na dveh tretjinah, a Buda mi je priča, da česa tako pekočega in bolečega še nisem okusila! Ne pivo, ne izdatne količine riža niso pomagale. A kaj, ko je bilo tako neverjetno okusno... Kapo dol pred azijskimi začimbami!
8) Palačinke s čokolado, kokosom in bananami v Vang Viengu, Laos. Za drobiž dobiš najboljšo sladico na svetu, sestavljeno po tvojih željah in prav zanimivo narejeno pred tabo.
9) Zajtrk prvakov, kjerkoli. Če sem na kaj nora, so to zajtrki na potovanjih. Doma skoraj nikoli ne zajtrkujem, vsaj v takih količinah ne, na poti pa me zgrabi zajtrkovalna mrzlica (bolje kot malarična, kaj ne?). Moj najljubši zajtrk, kar sem jih kdaj jedla: Jajce na oko s slanino, nekaj sveže narezane zelenjave ter vse to poplaknjeno s svežim kokosovim mlekom naravnost iz kokosovega oreha (Chiang Mai, Tajska). Na splošno so jajce, slanina in nekaj svežega sadja v katerikoli obliki moje najljubše sestavine zajtrka.
10) Burrito, tak na hitri način v majhnem lokalčku (San Diego, Kalifornija). Da, tudi čez lužo se da odlično jesti. In zato ti ni treba zapraviti celega premoženja, za dober burrito daš nekje od $5 naprej, nasiti te pa za lep čas. Tudi fast food se lahko znajde na seznamu najboljših kulinaričnih avantur.
11) Da je le sveže! Kokoš v poprovi omaki, Koh Tonsay, Kambodža. Ljubitelji živali, ki (še) niso v stanju za konzumiranje, za vaše dobro preskočite na naslednjo točko, prosim. Na prelepem, skoraj robinsonskem otočku si je avtorica bloga zaželela večerjico, in sicer zgoraj omenjeno jed. Na robinsonskih otočkih seveda nimajo hladilnikov, a avtorica bloga se do takrat niti ni spraševala, kje hranijo meso, da na septemberski vročini ostane sveže (vraga, še hladnega piva ni bilo za dobiti). Na robinsonskem otočku si v primeru, da Robinson naroči kuro, no kur je dosti, po celi obali jih je polno, s tem nihče ne beli glave. Avtorica bloga tako opazi, kako kuhar gre za hišico, se vrne z migitajočo kuro, kuro stehta, kuro odnese in jo čez nekaj minut spet prinese. Skoraj celo. Glava je ostala nekje zadaj. Kuro očisti, žena kuro pripravi, lepo pred očmi robinsonske avtorice bloga. Kljub temu, da pravzaprav nisem bila pretirano lačna, mi je vest narekovala, da obrok pojem do konca. Zvečer so me v noči brez elektrike (ali zvezd) na poti na stranišče precej prestrašile krave, ki so oprezale okoli bungalova. Nekako sem začela razmišljati, kako bi se mi prilegela okusna, sočna govedina... Jed se je znašla na tem seznamu prav zaradi prvinskosti takega robinsonskega obroka.
12) Kurja juha Tamirjeve mame (Petah Tiqva, Izrael) - preprosto nič ni za dodati.
Ne dvomim, da se vsem povrsti cedijo sline po prebranem, vključno z mano. Vendar se da eksotični svet oddaljenih kuhinj nekako podoživeti v lastni kuhinji. Zato sem izbrskala dva recepta, tako za pribljižek temu, kar sem okusila jaz. Recepti so s Kulinarične Slovenije:
PAD THAI
Potrebujemo (za 2 osebi):
3 žlice olja, če je le možno, arašidovega
3 stroki česna
2 cm svežega ingverja
1 svež čili ali 2 feferona (po okusu lahko več)
1 skodelico na trakove narezaneg piščanca, za vegetrijansko verzijo na koščke narezan tofu, lahko oboje
pest rakcev (gamberov), če jih nimate, gre tudi brez
1 skodelica narezane zelenjave po želji (korenček, zelje, paprika, bučke, repa...)
250g riževih rezancev
Za omako potrebujemo:
2 žlici ribje ali ostrigove omake
2 žlici sojine omake
2 žlici sladkorja
sok ene limete ali dveh limon
Na koncu potrebujemo še:
1 stepeno jajce
2/3 skodelice zdrobljenih nesoljenih arašidov
dobra pest sojinih kalčkov
po želji še kaj od naštetega: koriandrovi listi, koščki limete, kolobarčki čilija, bananini cvetovi, drobnjak, zeleni vršički čebule
Priprava:
Rezance skuhamo po navodilih. V voku segrejemo olje in prepražimo drobno nasekljan česen in ingver, na kolobarje nasekljan čili in meso. Rakce ali tofu dodamo nekoliko kasneje. Dodamo zelenjavo in med mešanjem pražimo nekaj minut. Dodamo odcejene rezance in dobro premešamo, da nekoliko zakrknejo. Dodamo omako. Na koncu prelijemo z jajcem in obračamo kako minuto, da jajce zakrkne. Odmaknemo z ognja ter dodamo polovico arašidov in kalčke. Premešamo, nadevamo na krožnike ter posujemo s preostankom arašidov ter po izbiri katero od naštetih sestavin iz zadnje vrstice.
HUMUS
Potrebujemo (količina za 4 osebe):
sezam
100 mlvode, v kateri se je kuhala čičerika (če uporabljaš tisto iz konzerve, daš kar tisto vodo)
malo soli
200g kuhane čičerike (seveda lahko kar tisto v konzervi, tiste ni potrebno kuhati)
2-3 žlice limoninega soka (če se vam, tako kot meni, zgodi, da v največjem Sparu, kar jih je daleč naokoli, nimajo limon, bo limeta še bolj super)
2 stroka česnja
1 žlica nasekljanega peteršilja
pol žlice popra
olivno olje po občutku (recimo kakšna žlička)
Trdi jogurt ali kisla smetana po želji (brez tega je lahko zadeva veganska, če koga briga)
TAHINI: 5 dl sezamovih semen prepražimo brez olja (paziti je treba, da se ne prepražijo preveč, saj imajo v tem primeru precej grenek okus), ter jih nato skupaj z 3,5 dl olivnega olja ter soljo po občutki zmešamo v mešalniku dokler ne dobimo goste, a še vedno tekoče zmesi.
Priprava:
Sezam popečemo brez olja (enaka pazljivost kot prej!). V mešalcu zmešamo čičeriko, vodo od čičerike, limonin sok, česen poper, olje, sol, peteršilj in polovico sezama. Dodamo še tahini, ki smo ga prej pripravili ter po želji zelo gost jogurt (originalno se mu reče lebne, a žal ga je v Sloveniji najbrž težko dobiti. Jaz sem uporabila kislo smetano, lahko trdi jogurt, morda kako vrsto sira). Zmešamo, da dobimo gladko zmes. Preostali sezam zmešamo v maso. Postrežemo ohlajeno. Ko postrežemo lahko po vrhu še pokapamo z olivnim oljem.
Gre odlično s falafli, kot namaz za kruh (posebej v pita kruh, ki ima na sredini žepek) ali s mesom na žaru. Obstaja več različic, s celo čičeriko (nekaj jo vmešamo na koncu), več olivnega olja, celimi olivami... Lahko se dodajo številne mediteranske začimbe, kot je naprimer koriander. Pa še to: tahini se da kupiti že narejen v trgovnah z bio hrano in bolje založenih supermarketih pri zdravi hrani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar