Zadnjič sem v pogovoru s prijateljem izvedela, da so zaprli lokal, imenovan Mike's Place blizu Zion Sq. v centru Jeruzalema. Nadalje sem izvedela, da je Jaffa Rd. v samem centru popolnoma razrita in neprevozna zaradi gradnje tramvaja ali nečesa podobnega. Podoba razgleda z balkončka moje sobe v Jerusalem Hostel&Guesthouse, ki jo imam v spominu, je baje danes popolnoma drugačna.
Omenjeni hostel je v centru Jeruzalema, 10 minut sprehoda do Starega mesta. Spominjam se, ko sem prvič uzrla zidove tega starodavnega mesta. Bila je že pozna popoldanska ura, svetloba mehka in sence dolge. Goli kamniti zidovi so se svetili v neverjetni zlato-bakreno-oranžni barvi. Zadaj za mogočnimi vrati, enimi izmed osmih v mestu, so se k nebu dvigali minareti in cerkveni zvoniki.
Jeruzalem. Jerusalem. al-Quds. Yerushalayim. Glavno mesto Izraela, ki ga zaradi diplomatske previdnosti nobeno od tujih predstavništev ni izbralo za svoj sedež. Nesojeno glavno mesto neobstoječe samostojne palestinske države, ki to ne bo nikoli postalo. Mesto vere in mesto prelivanja krvi. Sveto mesto kristjanov. Sveto mesto muslimanov. Sveto mesto judov. En sam kraj v Starem mestu, ki povezuje tri svetovne religije, in betonski zid zadaj čez Jeruzalemsko hribovje, ki jih namesto tega raje ločuje.
Jeruzalem je eno najstarejših mest. Njegova zgodovina sega vse do 4000 let pred našim štetjem. Grobo bi lahko njegovo zgodovino razdelili na dve obdobji: obdobje prvega in drugega templja. Leta 970 pred našim štetjem je Solomon, sin kralja Davida, postal vladar Izraela. Začel je graditi prvi templej na gori Moriah, današnjem Tempeljskem griču. Po Solomonovi smrti se je kraljestvo razdelilo na dva dela. Okoli 586 pred našim štetjem so Babilonci zavzeli Judejo in razdejali njeno glavno mesto, Jeruzalem. Tempelj je bil uničen, 4 stoletja po njegovem nastanku, s tem pa se tudi konča prvo obdobje. 50 let so bili prebivalci v ujetništvu v Perziji, nakar jim je perzijski kralj dovolil vrnitev v Judejo. 70 let po uničenju prvega templja je bil zgrajen drugi tempelj na mestu prvega. Ko je na oblast prišel kralj Herod, je Jeruzalem cvetel. Herod je bil veliki graditelj, med drugim je dal povečati tempeljski grič in tempelj. Vendar je bil tudi drugi tempelj uničen, leta 70 našega štetja so ga uničili Rimljani, ki so kasneje mesto povsem prevzeli in ga preimenovali v Aelia Capitola.
Skozi naslednja stoletja so pomembno vlogo igrali križarji. Zgrajene so bile številne cerkve, med drugim tudi Cerkev Božjega groba, domnevno na mestu križanja in vstajenja Jezusa Kristusa. Mesto je bilo od 16. do 20. toletja v rokah Otomanskeg imperija. Leta 1917 ga je zavzela britanska vojska pod vodstvom generala Edmunda Allenbyja. Po koncu britanskega mandata v Palestini leta 1947 naj bi po odločitvi OZN mesto imelo poseben status, nadzor nad njim pa naj bi imel sam OZN. A načrt ni nikoli uresničen, saj je bilo mesto po Izraelsko-Arabski vojni razdeljen med Izrael in Jordanijo. Leto kasneje, 1949, je Izrael razglasil Zahodni Jeruzalem za svojo prestolnico. Kljub dogovorom med Jordanijo in Izraelom je bil Judom onemogočen vstop do njihovih svetih krajev v Starem mestu, ki je bil v celoti pod nadzorom Jordanije. Po takoimenovani Šestdnevni vojni leta 1967 je celotno mesto (vključno z Starim mestom in vzhodnim, pretežno muslimanskim delom) pod nadzorom Izraela, a mir tega mesta še zdaleč ni dosegel.
S preko 700000 prebivalci je jeruzalem največje izraelsko mesto. Grobo bi ga lahko razdelili na vzhodni, palestinski, in zahodni, izraelski del. V centru mesta je tudi Staro mesto, obzidani predel, ki je tudi sam razdeljen na štiri četrti: armensko, krščansko, judovsko in muslimansko. Samo Staro mesto ni preveliko, lahko ga prehodiš peš, pot po zidu okoli in okoli mesta bi najbrž vzela kake 2 uri ali manj, vendar tak izlet ni mogoč v celoti, saj je obzidje na območju Tempeljskega griča zaprto. Pravgotovo najznamenitejša in najbolj fotografirana stavba v mestu je Svetišče na gori - Dome of the rock. Tempeljski grič je eden najsvetejših krajev na svetu, tako za jude (tu naj bi stala templja, ob vznožju pa se nahaja najsvetejši kraj, Zid objokovanja), kot za muslimane (kraj, kjer naj bi Mohamed pridružil Alahu v nebesih in je zato tretji najsvetejši kraj za muslimane).
Vstop k Svetišču na gori žal v času mojega obiska ni bil mogoč, saj sem bila tam ravno v času ramadana, svetišče pa je v času praznikov za nemuslimane zaprto. Ob vznožju griča stojijo edini ostanki iz časa drugega templja, pravzaprav gre za podporni zid, ki je podpiral hrib, kjer je stal mogočni tempelj. Ta gol zid, nem in siv, je danes znan kot Zid objokovanja.
Jeruzalem je čisto preprosto povedano edinstveno mesto. Tam sem ostala 5 dni, z lahkoto bi ostala vse tri tedne, kolikor sem jih imela za potepanje po Sveti deželi. Mesto je polno zgodb, legend, zgodovine, prizorišč iz TV poročil. In ko se sprehajaš skozi ozke, obokane ulice, čutiš, kako to starodavno mesto pronica vate, skozi vsako poro. Ena najboljših izkušenj je vedno opazovanje ljudi in jeruzalemske ulice so kot ustvarjene za to. Pisana množica ljudi: lepo oblečeni poslovneži s kipami, judovskimi pokrivali, na glavi, pravoverni Judje v značilnih staromodnih opravah, muslimanske ženske z rutami na glavah, britanski turisti, ki potrebe po spodobnem oblačenju pri 40 stopinjah rešujejo na precej nerodne načine, nune in menihi, prodajalci na pisanem bazarju in seveda zdolgočasena množica izraelskih vojakov na vsakem vogalu.
Zdi se, da je Jeruzalem milijon svetlobnih let stran od svetovljanskega in žurerskega Tel Aviva. A delali bi mu krivico, če bi ga označili za ortodoksno, togo mesto. Jeruzalem je prav tako univerzitetno mesto, zato je mladih več kot dovolj. Že v samem centru je ogromno lokalov in pubov, kjer se lahko odžejaš po napornem vandranju po uličicah Starega mesta. Eden od teh je bil tudi Mike's Place, sicer podružnica istoimenskega puba v Tel Avivu. Hladno pivo v zadostnih količinah, dobra glasba in odlične piščančje perutničke.
Najdeš pa tudi drugo plat istega mesta. Vožnja ali sprehod skozi eno od sosesk, kjer prebiva večinoma ortodoksno prebivalstvo je pravgotovo prava jeruzalemska izkušnja. Vendar nikar z avtom tja v soboto! Prebivalci ponavadi že tako niso najbolj navdušeni nad fotografiranjem (saj, kdo pa je?), v soboto pa se tega strogo izogibajte. Ali uporabe katerekoli električne/elektronske naprave.
In potem so tu must-see stvari. Sama bi izpostavila Zid objokovanja. Ena glavnih znamenitosti mesta, ki je nabita z neverjetno energijo, ki jo moraš znati začutiti. Na trgu pred Zidom sem bila vsak dan med mojim bivanjem v Jeruzalemu. In vsakič znova me je prevzel. Ni pomembno katere vere si, že samo vzdušje te prisili, da postaneš del tega svetega kraja. Sama sem se sprehodila vse do Zida, kar se večini zdolgočasenih britanskih turistov ne ljubi. Sama nisem verna in zato se mi zdi, da imam možnost bolj objektivnega pogleda na različne verske prakse, kar se je izkazalo kot zelo koristno dan po odhodu iz Jeruzalema, ko sem se s prijateljevo družino udeležila obreda v sinagogi ob najpomembnejšem judovskem prazniku. Skratka, izkušnja je bila nepozabna.
Druga stvar, ki jo dosti turistov zaradi pomanjkanja časa izpusti, je muzej oziroma spominski kompleks Yad Vashem, posvečen holokavstu. Še ena stvar, mimo katere se v Izraelu ne da.
Prvi večer sva do Zida objokovanja oziroma Tempeljskega griča prispela, ko se je na mesto že spustil mrak. Ko sva zavila mimo ovinka, se je pred mano odprl pogled na Svetišče na skali z njegovo nezgrešljivo zlato kupolo. In v vsej svoji veličastnosti se je čez večer razlegel klic k molitvi iz enega od številnih minaretov. To je še vedno eden mojih najlepših spominov.
Če se povzpneš na eno od številnih razglednih toč v Starem mestu in svoj pogled usmeriš na vzhod, se čez hribovje za hišami vzhodnega dela Jeruzalema vije betonska kača, zid, ki ga Izrael iz varnostnih razlogov gradi na meji s Palestinskim ozemljem. Kakšni so ti varnostni razlogi, ni povsem jasno. Šlo naj bi za preprečevanje samomorilskih napadov, a uspešnost je pravzaprav težko dokazljiva. Število samomorilskih napadov se je resda v zadnjih letih zmanjšalo, a to gre verjetno bolj kot gradnji zidu pripisati dejstvu, da sta se obe vladi v preteklih letih po koncu druge intifade (bolj ali manj) intenzivno pogajale in sklepale mirovne dogovore omejenega roka. Po zadnjem pokolu prebivalcev Gaze na področju odnosov med Palestinci in Izraelom vlada nekolikšno zatišje, kar je verjetno posledica menjave oblasti v Izraelu, ki ima tako dovolj problemov sam s sabo.
Karkoli je že za obiskovalca Jeruzalem; mesto zabave, zgodovine, izvor vojn na Bližnjem vzhodu, sveto mesto ali vse po malem, nihče ga ne zapusti prazen. Jeruzalem pusti v tebi globok pečat. Kdorkoli že si.
Tistih mojih pet dni v Jeruzalemu je bilo nepozabnih. Če bi morala izbrati moje najljubše mesto pod soncem... No, odgovor imate na dlani.
Omenjeni hostel je v centru Jeruzalema, 10 minut sprehoda do Starega mesta. Spominjam se, ko sem prvič uzrla zidove tega starodavnega mesta. Bila je že pozna popoldanska ura, svetloba mehka in sence dolge. Goli kamniti zidovi so se svetili v neverjetni zlato-bakreno-oranžni barvi. Zadaj za mogočnimi vrati, enimi izmed osmih v mestu, so se k nebu dvigali minareti in cerkveni zvoniki.
Jeruzalem. Jerusalem. al-Quds. Yerushalayim. Glavno mesto Izraela, ki ga zaradi diplomatske previdnosti nobeno od tujih predstavništev ni izbralo za svoj sedež. Nesojeno glavno mesto neobstoječe samostojne palestinske države, ki to ne bo nikoli postalo. Mesto vere in mesto prelivanja krvi. Sveto mesto kristjanov. Sveto mesto muslimanov. Sveto mesto judov. En sam kraj v Starem mestu, ki povezuje tri svetovne religije, in betonski zid zadaj čez Jeruzalemsko hribovje, ki jih namesto tega raje ločuje.
Jeruzalem je eno najstarejših mest. Njegova zgodovina sega vse do 4000 let pred našim štetjem. Grobo bi lahko njegovo zgodovino razdelili na dve obdobji: obdobje prvega in drugega templja. Leta 970 pred našim štetjem je Solomon, sin kralja Davida, postal vladar Izraela. Začel je graditi prvi templej na gori Moriah, današnjem Tempeljskem griču. Po Solomonovi smrti se je kraljestvo razdelilo na dva dela. Okoli 586 pred našim štetjem so Babilonci zavzeli Judejo in razdejali njeno glavno mesto, Jeruzalem. Tempelj je bil uničen, 4 stoletja po njegovem nastanku, s tem pa se tudi konča prvo obdobje. 50 let so bili prebivalci v ujetništvu v Perziji, nakar jim je perzijski kralj dovolil vrnitev v Judejo. 70 let po uničenju prvega templja je bil zgrajen drugi tempelj na mestu prvega. Ko je na oblast prišel kralj Herod, je Jeruzalem cvetel. Herod je bil veliki graditelj, med drugim je dal povečati tempeljski grič in tempelj. Vendar je bil tudi drugi tempelj uničen, leta 70 našega štetja so ga uničili Rimljani, ki so kasneje mesto povsem prevzeli in ga preimenovali v Aelia Capitola.
Skozi naslednja stoletja so pomembno vlogo igrali križarji. Zgrajene so bile številne cerkve, med drugim tudi Cerkev Božjega groba, domnevno na mestu križanja in vstajenja Jezusa Kristusa. Mesto je bilo od 16. do 20. toletja v rokah Otomanskeg imperija. Leta 1917 ga je zavzela britanska vojska pod vodstvom generala Edmunda Allenbyja. Po koncu britanskega mandata v Palestini leta 1947 naj bi po odločitvi OZN mesto imelo poseben status, nadzor nad njim pa naj bi imel sam OZN. A načrt ni nikoli uresničen, saj je bilo mesto po Izraelsko-Arabski vojni razdeljen med Izrael in Jordanijo. Leto kasneje, 1949, je Izrael razglasil Zahodni Jeruzalem za svojo prestolnico. Kljub dogovorom med Jordanijo in Izraelom je bil Judom onemogočen vstop do njihovih svetih krajev v Starem mestu, ki je bil v celoti pod nadzorom Jordanije. Po takoimenovani Šestdnevni vojni leta 1967 je celotno mesto (vključno z Starim mestom in vzhodnim, pretežno muslimanskim delom) pod nadzorom Izraela, a mir tega mesta še zdaleč ni dosegel.
S preko 700000 prebivalci je jeruzalem največje izraelsko mesto. Grobo bi ga lahko razdelili na vzhodni, palestinski, in zahodni, izraelski del. V centru mesta je tudi Staro mesto, obzidani predel, ki je tudi sam razdeljen na štiri četrti: armensko, krščansko, judovsko in muslimansko. Samo Staro mesto ni preveliko, lahko ga prehodiš peš, pot po zidu okoli in okoli mesta bi najbrž vzela kake 2 uri ali manj, vendar tak izlet ni mogoč v celoti, saj je obzidje na območju Tempeljskega griča zaprto. Pravgotovo najznamenitejša in najbolj fotografirana stavba v mestu je Svetišče na gori - Dome of the rock. Tempeljski grič je eden najsvetejših krajev na svetu, tako za jude (tu naj bi stala templja, ob vznožju pa se nahaja najsvetejši kraj, Zid objokovanja), kot za muslimane (kraj, kjer naj bi Mohamed pridružil Alahu v nebesih in je zato tretji najsvetejši kraj za muslimane).
Vstop k Svetišču na gori žal v času mojega obiska ni bil mogoč, saj sem bila tam ravno v času ramadana, svetišče pa je v času praznikov za nemuslimane zaprto. Ob vznožju griča stojijo edini ostanki iz časa drugega templja, pravzaprav gre za podporni zid, ki je podpiral hrib, kjer je stal mogočni tempelj. Ta gol zid, nem in siv, je danes znan kot Zid objokovanja.
Jeruzalem je čisto preprosto povedano edinstveno mesto. Tam sem ostala 5 dni, z lahkoto bi ostala vse tri tedne, kolikor sem jih imela za potepanje po Sveti deželi. Mesto je polno zgodb, legend, zgodovine, prizorišč iz TV poročil. In ko se sprehajaš skozi ozke, obokane ulice, čutiš, kako to starodavno mesto pronica vate, skozi vsako poro. Ena najboljših izkušenj je vedno opazovanje ljudi in jeruzalemske ulice so kot ustvarjene za to. Pisana množica ljudi: lepo oblečeni poslovneži s kipami, judovskimi pokrivali, na glavi, pravoverni Judje v značilnih staromodnih opravah, muslimanske ženske z rutami na glavah, britanski turisti, ki potrebe po spodobnem oblačenju pri 40 stopinjah rešujejo na precej nerodne načine, nune in menihi, prodajalci na pisanem bazarju in seveda zdolgočasena množica izraelskih vojakov na vsakem vogalu.
Zdi se, da je Jeruzalem milijon svetlobnih let stran od svetovljanskega in žurerskega Tel Aviva. A delali bi mu krivico, če bi ga označili za ortodoksno, togo mesto. Jeruzalem je prav tako univerzitetno mesto, zato je mladih več kot dovolj. Že v samem centru je ogromno lokalov in pubov, kjer se lahko odžejaš po napornem vandranju po uličicah Starega mesta. Eden od teh je bil tudi Mike's Place, sicer podružnica istoimenskega puba v Tel Avivu. Hladno pivo v zadostnih količinah, dobra glasba in odlične piščančje perutničke.
Najdeš pa tudi drugo plat istega mesta. Vožnja ali sprehod skozi eno od sosesk, kjer prebiva večinoma ortodoksno prebivalstvo je pravgotovo prava jeruzalemska izkušnja. Vendar nikar z avtom tja v soboto! Prebivalci ponavadi že tako niso najbolj navdušeni nad fotografiranjem (saj, kdo pa je?), v soboto pa se tega strogo izogibajte. Ali uporabe katerekoli električne/elektronske naprave.
In potem so tu must-see stvari. Sama bi izpostavila Zid objokovanja. Ena glavnih znamenitosti mesta, ki je nabita z neverjetno energijo, ki jo moraš znati začutiti. Na trgu pred Zidom sem bila vsak dan med mojim bivanjem v Jeruzalemu. In vsakič znova me je prevzel. Ni pomembno katere vere si, že samo vzdušje te prisili, da postaneš del tega svetega kraja. Sama sem se sprehodila vse do Zida, kar se večini zdolgočasenih britanskih turistov ne ljubi. Sama nisem verna in zato se mi zdi, da imam možnost bolj objektivnega pogleda na različne verske prakse, kar se je izkazalo kot zelo koristno dan po odhodu iz Jeruzalema, ko sem se s prijateljevo družino udeležila obreda v sinagogi ob najpomembnejšem judovskem prazniku. Skratka, izkušnja je bila nepozabna.
Druga stvar, ki jo dosti turistov zaradi pomanjkanja časa izpusti, je muzej oziroma spominski kompleks Yad Vashem, posvečen holokavstu. Še ena stvar, mimo katere se v Izraelu ne da.
Prvi večer sva do Zida objokovanja oziroma Tempeljskega griča prispela, ko se je na mesto že spustil mrak. Ko sva zavila mimo ovinka, se je pred mano odprl pogled na Svetišče na skali z njegovo nezgrešljivo zlato kupolo. In v vsej svoji veličastnosti se je čez večer razlegel klic k molitvi iz enega od številnih minaretov. To je še vedno eden mojih najlepših spominov.
Če se povzpneš na eno od številnih razglednih toč v Starem mestu in svoj pogled usmeriš na vzhod, se čez hribovje za hišami vzhodnega dela Jeruzalema vije betonska kača, zid, ki ga Izrael iz varnostnih razlogov gradi na meji s Palestinskim ozemljem. Kakšni so ti varnostni razlogi, ni povsem jasno. Šlo naj bi za preprečevanje samomorilskih napadov, a uspešnost je pravzaprav težko dokazljiva. Število samomorilskih napadov se je resda v zadnjih letih zmanjšalo, a to gre verjetno bolj kot gradnji zidu pripisati dejstvu, da sta se obe vladi v preteklih letih po koncu druge intifade (bolj ali manj) intenzivno pogajale in sklepale mirovne dogovore omejenega roka. Po zadnjem pokolu prebivalcev Gaze na področju odnosov med Palestinci in Izraelom vlada nekolikšno zatišje, kar je verjetno posledica menjave oblasti v Izraelu, ki ima tako dovolj problemov sam s sabo.
Karkoli je že za obiskovalca Jeruzalem; mesto zabave, zgodovine, izvor vojn na Bližnjem vzhodu, sveto mesto ali vse po malem, nihče ga ne zapusti prazen. Jeruzalem pusti v tebi globok pečat. Kdorkoli že si.
Tistih mojih pet dni v Jeruzalemu je bilo nepozabnih. Če bi morala izbrati moje najljubše mesto pod soncem... No, odgovor imate na dlani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar