USTAVA
1) Bangladeska ustava je bila sprejeta 4. novembra 1972 in stopila v veljavo 16. decembra 1972, na prvo obletnico osamosvojitve. Danasnja verzija se od tiste takoj po osamosvojitvi razlikuje v precej pomembnem detajlu, nakazanem ze v drugem odstavku preambule. Prav ta podrobnost je danes eden izmed kljucev za razumevanje globljega konteksta politicnega dogajanja, v katerega je vpetih - na taksen ali drugacen nacin, na tej ali oni strani - precej mladih.
Danasnja preambula navaja kot osnovna nacela Ustave zaupanje in vero v Vsemogocnega Alaha, nacionalizem, demokracijo in ekonomsko ter socialno pravicnost. Sprememba, ki je tako kljucna, je bila uvedena 7. junija 1988 z 8. amandmajem, ki je spremenil 1. del, 2, clen Ustave in dokoncno izpodrinil besedo "sekularizem" iz bangladeske ustave. Danes je v njej Islam definiran kot drzavna religija. To pa je v popolnem nasprotju z enim izmed osnovnih nacel, na katerih je bil zgrajena Ustava leta '72 in s tem samostojni Banglades. Prvotna razlicica preambule je namrec namesto vere v boga (Alaha) navajala sekularizem. To je bila ena izmed razlik med novonastalim Bangladesem in nakdaj bratskim Pakistanom, ki so jih takratni pisci Ustave zeleli poudariti. Ob nastanku je Ustava celo veljala za eno naprednejsih v svetu.
2) Deli bangladeske Ustave, ki govorijo o religiji:
- 1. del, 2A clen, ki definira drzavno religijo: "Drzavna religija Republike je Islam, vendar se lahko ostale veroizpovedi v Republiki udejanjajo v miru in harmoniji."
- 2. del, 8. clen, 1A odstavek: "Absolutno zaupanje in vera v Vsemogocnega Alaha bo osnova za vsa dejanja"
- 3. del, ki opisuje osnovne pravice, v 28. clenu, 1. odstavku pravi, da "drzava ne bo diskriminirala nobenega drzavljana na podlagi religije, rase, kaste, spola ali kraja rojstva." V nadaljnih clenih 3. dela Ustava navaja, da nikomur na podlagi zgornjih lastnosti ne bo omejeno gibanje na javnih povrsinah ali vkljucevanje v izobrazevalne ustanove, nikomur zaradi njih ne bo onemogoceno sluzbovanje v drzavnih sluzbah."
2. del, 41. clen: "Svoboda religije"
(1) "Predmet zakona, javnega reda in morale"
a) "Vsak drzavljan ima pravico uciti, prakticirati ali propagirati katerkokoli vero"
b) "Vse verske skupnosti imajo pravico ustanavljati, vzdrevati in upravljati svoje verske institucije"
(2) Ta clen pravi, da nihce, ki se vkljucuje v kakrsnekoli izobrazevalne ustanove, ne bo vkljucen ali prisiljen sodelovati v verskih obredih, ce ne gre za njegovo lastno vero.
Sekularizem se nikoli ni v resnici prijel, dokoncno pa ga je iz Ustave crtal general Ziaur Rahman, vojaski poveljnik drzave v letih 1975-77. Odlok je kasneje potrdil 2. bangladeski parlament.
PRAVNO TLAKOVANA POT SPREMEMBAM
Januarja 2010 je bangladesko vrhovno sodisce odlocilo, da parlament nima pristojnosti razveljaviti Ustave in razglasiti vojaski rezim (ki je v Bangladesu vladal sredi sedemdesetih). Posledicno ne more uzakoniti dejanj (nezakonitega) vojaskega rezima (v tem primeru - med drugim - ukinitev sekularizma kot enega izmed temeljnih nacel drzave). Ta razsodba je odprla pot k ponovni vzpostavitvi izvornih stirih nacel, med katerimi je bil tudi sekularizem.
Druga pomembna sodba na poti k sekularizaciji Bangladesa je sledila julija 2010. Leta 1971 so bile verske stranke v duhu sekularizacije prepovedane, a vojaski rezim je to spremenil s 5. amandmajem. Vrhovno sodisce je vecino tega 5. amandmaja razveljavilo. V preteklosti so bile nekatere skrajno islamske stranke zaradi netenja nemirov in protidrzavnim dejanjem ze prepovedane.
POVEZAVE, MOC IN VPLIVI
Vecina obtozenih vojinih grozodejstev, ki jim sodijo na za to posebej ustanovljenem sodiscu, prihaja iz vrst skrajno islamisticne stranke Jamaat e Islami. Stranka je zaveznica glavne opozicjske stranke BNP in najvecja islamska stranka v Bangladesu., ki pa ima se vedno relativno malo sedezev v trenutni sestavi parlamenta. Kljub temu dejstvu ima stranka izreden vpliv, ne le skozi zaveznistvo z BNP. V njihovih rokah je, naprimer, precej kapitala. Najodlocilnejsi dejavnik pa je verjetno mednarodna podpora tej stranki. Stranka ima povezave tako z oblastmi v drugih muslimanskih drzavah, pa tudi na prvi pogled precej nepricakovanega zaveznika - ZDA. Odziv ameriske vlade na stopnjujoce nasilje v Bangladesu je bil do sedaj precej medel in omejen na "zaskrbljenost" in "poziv k umiritvi nasilja." ZDA v resnici rabijo zaveznika v regiji, muslimanskega zaveznika in Banglades kot muslimanska drzava se zdi za to popoln prav zaradi prej omenjenih povezav z ostalimi drzavami, ki islamsko usmerjenost drzave podpirajo.
Vprasanje religije v drzavni ureditvi v zadnjem casu brbota v obliki mehurckov, ki se razpocijo na povrsju, a vode ne razburkajo dovolj. Gladovne stavke mladih aktivistov v zahtevi po ustavitvi najvecje islamske stranke so sicer razprave prerinile med osrednje novice in politicne komentarje. A vprasanje je, koliko je v interesu vladajoce Awami League, ki ima trenutno v rokah skarje in platno, vodo razburkati do te mere, da bi se zgodile kjucne spremembe. Z blizajocimi volitvami in niti priblizno brezpogojni podpori ljudstva bi se kaj kmalu lahko zgodilo, da bi AL vodo razburkala do te mere, da bi preobrnili lastni coln. Zato namesto tega raje umirjajo razmere in ne zavzamejo trdnega stalisca glede stranke, prepoved katere aktivisti zahtevajo. Se vec, poskusa stopiti na stran tistih, ki cutijo, da so bila njihova verska custva v zadnjih tednih in mesecih globoko prizadeta. Prva ministrica drzave je obljubila, da bo drzava bolj strogo preganjala tiste, ki bodo zalili vero in celo ustanovila posebno komisijo, da bo tovrstne incidente preiskovala. Ta ukrep je sprejela predvsem zaradi jeznih pozivov po ukrepanju proti domnevno protiislamskim zapisom, ki se sirijo predvsem preko druzabnih omrezji in blogov.
MLADI
Mladi, rojeni precej po osamosvojitveni vojni, so tisti, ki igrajo pomembno vlogo pri risanju poti, ki jo bo v prihodnosti ubral Banglades. Na eni strani je mladina na "Kroziscu mladih," kot se zadnje tedne popularno imenuje trg Shahbagh. Ti kot drugi korak po obsodbah vojnih zlocincev zahtevajo vrnitev sekularizma in prepoved stranke Jamaat e Islami. Njeni pripadniki so v tednih od prvih obsodb sprozili val nasilja. V spopadih s policijo je bilo do sedaj ubitih vec deset ljudi na obeh straneh in nekaj nakljucnih mimoidocih. Stevilka z vsakim hartalom raste. Nemir so izrazali z zaziganjem in napadanjem vozil - redno so se pojavljala porocila o napadih na vozece vlake in avtobuse na relaciji med glavnim mestom in Chittagongom na jugovzhodu ter Sylhetom na severovzhodu - ter celo z organiziranimi napadi na manjsinske nemuslimanske skupnosti. Po Dhaki je bilo do sedaj podstavljenih vec eksplozivov (Pravzaprav tako pogosto, da se niti ne omenjajo vec. K sreci se vecinoma koncajo le z materialno skodo), mnogokrat organizirano, na vec koncih hkrati; med drugim 8. marca, na Svetovni dan zensk na zenskam posvecenem shodu na Shahbaghu.
Stevilne od teh napadov naj bi zakrivil drugi pol mladine, nasprotnih prepricanj od mladih podpornikov gibanja Shahbagh. Napade na hindujske vasi po drzavi so po besedah pric izvajali otroci v zgodnjih najstniskih letih iz okoiskih madras. Madrase, islamske verske sole, zahodni mediji dostikrat (ne vedno in povsem upraviceno, pravzaprav) povezujejo z vzgajanjem novih islamskih skrajnezev. Ti mladi so pod velikim vplivom svojih uciteljev in prihodnost Bangladesa je prav tako njihovih rokah.
Mladi so se prebudili in vzeli stvari v svoje roke, na obeh straneh. Volitve v Bangladesu se priblizujejo in drzavljani so precej razdeljeni. Lahko se zgodi karkoli - zmaga trenutno vladajoce Awami League ali opozicijske BNP. Jasno pa je, da mladi tokrat ne bodo molcali in bodo zahtevali prihodnost svoje domovine zase. Karkoli se bo zgodilo, sekularni Banglades najbrz se ni tako zelo uresnicljiv ideal.
Vprasanje religije v drzavni ureditvi v zadnjem casu brbota v obliki mehurckov, ki se razpocijo na povrsju, a vode ne razburkajo dovolj. Gladovne stavke mladih aktivistov v zahtevi po ustavitvi najvecje islamske stranke so sicer razprave prerinile med osrednje novice in politicne komentarje. A vprasanje je, koliko je v interesu vladajoce Awami League, ki ima trenutno v rokah skarje in platno, vodo razburkati do te mere, da bi se zgodile kjucne spremembe. Z blizajocimi volitvami in niti priblizno brezpogojni podpori ljudstva bi se kaj kmalu lahko zgodilo, da bi AL vodo razburkala do te mere, da bi preobrnili lastni coln. Zato namesto tega raje umirjajo razmere in ne zavzamejo trdnega stalisca glede stranke, prepoved katere aktivisti zahtevajo. Se vec, poskusa stopiti na stran tistih, ki cutijo, da so bila njihova verska custva v zadnjih tednih in mesecih globoko prizadeta. Prva ministrica drzave je obljubila, da bo drzava bolj strogo preganjala tiste, ki bodo zalili vero in celo ustanovila posebno komisijo, da bo tovrstne incidente preiskovala. Ta ukrep je sprejela predvsem zaradi jeznih pozivov po ukrepanju proti domnevno protiislamskim zapisom, ki se sirijo predvsem preko druzabnih omrezji in blogov.
MLADI
Mladi, rojeni precej po osamosvojitveni vojni, so tisti, ki igrajo pomembno vlogo pri risanju poti, ki jo bo v prihodnosti ubral Banglades. Na eni strani je mladina na "Kroziscu mladih," kot se zadnje tedne popularno imenuje trg Shahbagh. Ti kot drugi korak po obsodbah vojnih zlocincev zahtevajo vrnitev sekularizma in prepoved stranke Jamaat e Islami. Njeni pripadniki so v tednih od prvih obsodb sprozili val nasilja. V spopadih s policijo je bilo do sedaj ubitih vec deset ljudi na obeh straneh in nekaj nakljucnih mimoidocih. Stevilka z vsakim hartalom raste. Nemir so izrazali z zaziganjem in napadanjem vozil - redno so se pojavljala porocila o napadih na vozece vlake in avtobuse na relaciji med glavnim mestom in Chittagongom na jugovzhodu ter Sylhetom na severovzhodu - ter celo z organiziranimi napadi na manjsinske nemuslimanske skupnosti. Po Dhaki je bilo do sedaj podstavljenih vec eksplozivov (Pravzaprav tako pogosto, da se niti ne omenjajo vec. K sreci se vecinoma koncajo le z materialno skodo), mnogokrat organizirano, na vec koncih hkrati; med drugim 8. marca, na Svetovni dan zensk na zenskam posvecenem shodu na Shahbaghu.
Stevilne od teh napadov naj bi zakrivil drugi pol mladine, nasprotnih prepricanj od mladih podpornikov gibanja Shahbagh. Napade na hindujske vasi po drzavi so po besedah pric izvajali otroci v zgodnjih najstniskih letih iz okoiskih madras. Madrase, islamske verske sole, zahodni mediji dostikrat (ne vedno in povsem upraviceno, pravzaprav) povezujejo z vzgajanjem novih islamskih skrajnezev. Ti mladi so pod velikim vplivom svojih uciteljev in prihodnost Bangladesa je prav tako njihovih rokah.
Mladi so se prebudili in vzeli stvari v svoje roke, na obeh straneh. Volitve v Bangladesu se priblizujejo in drzavljani so precej razdeljeni. Lahko se zgodi karkoli - zmaga trenutno vladajoce Awami League ali opozicijske BNP. Jasno pa je, da mladi tokrat ne bodo molcali in bodo zahtevali prihodnost svoje domovine zase. Karkoli se bo zgodilo, sekularni Banglades najbrz se ni tako zelo uresnicljiv ideal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar