Pa smo tu...

Torej, lep pozdrav iz bangkoka...

Let do sem bi skoraj ne mogel biti boljsi. Leteli sva z druzbo Etihad preko Abhu Dabija. Na letalu so nas tako razvajali, da je bilo ze cisto prevec. Ves cas neki prigrizki, dobili smo cel kup uporabnih stvari, kot so nogavicke in cepki za usesa. Stevardese so se res trudile in bile ze nemogoce prijazne. Kljub vsemu se je drugi del poti vlekel, saj tv ekran pred sedezem ni delal in nisem mogla gledati filmov (prej sem si pogledala Kung fu pando in se neko komedijo s Cameron Diaz). Let je bil dokaj miren, le nekje med Indijo in tajsko obalo so bile nevihte in nas je malo premetavalo. Ko se Tajska prvic prikazala izza oblakov, pogled ni bil pravzaprav nic posebnega. Ena sama velika ravnina, urejena v kvadratke: kvadratna polja razlicnih odtenkov rjave in zelene, kvadratne skupinice hisic, kvadratne mlakuze rjave vode. A bolj ko smo se spuscali, bolj je dobivala obliko, hisice so dobile okna, drevesa obliko in ceste avtomobile. Ko smo pristali je dezevalo, a je dez po opravljenih formalnostih ze prenehal.

Vzeli sva taksi do hotela, ki sva ga imeli rezerviranega. Najprej naju je neka zenska usmerila v vrsto za nekimi zmedenimi americani, povedali sva, kam bi radi, zenska je napisala listek, nama ga dala, morali sva do druge zenske, ki je listek pogledala, nekaj bebljala in listek je dobil taksist, ki sva mu morali slediti. Ne govorite anglesko? Ni problema, tudi Tajci ne. Vsaj ta taksist ne, zato smo imeli manjsi konflikt, saj se ocitno nismo dobro razumeli glede cene. Ob pomoci prevajalcev smo se zedinili na 300 bahtov, kar je nekje 6 evrov.

Soba je kar solidna, majhna, brez omar, a ima klimo in lastno kopalnico ali vsaj njen priblizek. Kopalnica namrec nima posebne tus kabine, tusiras se lahko kar sredi kopalnice, voda pa odtece v odtok nekam zadaj za wcjem. Ljubko.

Vceraj sva se najprej naspali, zvecer pa se sprehodili po okolici. Bliznji Khao San Rd. je pravi backpackerski geto, sami zahodnjaki, tajski so le prodajalci. Privoscili sva si kosilo v izraelski restavraciji (odlicen humus!), nato pa se masazo v enem od stevilnih masaznih salonov. Ahhhh, sproscujoce... Kupila sem si se dve krili, vec shoppinga me se caka.

Odlocili sva se, da na mesto na sever Laosa greva se v Vietnam, zato sva si danes uredili vizo. Najbolj zanimiva pot do ambasade se je zdela z colnicem po enem od kanalov. A kaj, ko tu ni prav dosti turistov, zato tudi anglescine ni. K sreci so se Tajci ponovno izkazali za neverjetno prijazne in naju opozorili, kdaj s colna. Neki prijazni poslovnez nama je povedal, da bo na ambasadi trajalo vsaj 5 dni, da nama narediji vzo in najo napotil na eno od agencij ter nama celo poiskal tuk-tuk, da naju je zapeljal do tja. Vizo tako dobiva (za malo vec denarja) ze v petek, dvigneva pa jo lahko kar v Chiang Maiu, kamor sva tako ali tako namenjeni. Za jutri, ko zapuscava Bkk, ze imava rezerviran bus.

Sicer sva danes malo krizarili po mestu, si ogledali nekaj watov in grand palace, ki je glavna znamenitost Bkka. Jutri greva se na zadnjo turo po mestu, morda shopping, nato pa zvecer z nocnim busom na sever. V nedeljo bova predvidoma ze v Laosu.