Zvecer sva se odpravili v Chinatown, kitajsko cetrt, ki s svojo trznico zazivi predvsem ponoci. To je pravzaprav le ena sama ulica z neskoncno stojnicami s sadjem in drugo hrano, ki jih osvetljujo pisani neonski napisi; predvsem pa je pravi kraj za ljubitelje morske hrane. Sicer pa je precej temacen kraj, kjer se nisem pocutila prevec udobno. Najbolj zanimiva se mi je zdela kitajska trgovina, kjer na policah najdes vse, od posusenega sadja do skampkov in raznih crvickov. Verjetno je bil nekje vmes tud kaksen konzerviran pes, ampak ga nisem nasla. Najbolj groteskna stvar, ki me je se nekaj casa preganjala, pa so bile cele posusene race, ki so visele pred trgovino z glavo, zvito pod perutjo, navzdol. Tega ne pojem, ne glede na karkoli.
Naslednji dan sva se odjavili iz hotela ter sli se po zadnjih ogledih. S pomocjo prijaznega domacina (a niso prijazni?) sva dobili tuk-tuk, ki naju je peljal na ogled vseh znamenitosti za smesno nizko ceno 20 BHT (50 bahtov je 1 evro). Bil je namrec uradni voznik tuk-tuka in ti so veliko bolj poceni od ostalih tuk-tukov, ki ponavadi racunajo okoli 150 BHT za voznjo. Drugace je treba biti pri sumljivo nizkih cenah tuk-tukov previden, ker gre ponavadi za nateg: preden te odpelje do zeljene destinacije, te pelje se po trgovinah, kjer moras nekaj kupiti, saj tako on dobi kupon za bencin. Treba je ze takoj razcistiti, da "no shops!".
Najn sofer naju je peljal pogledati nekaj zanimivih Watov, ki so veliko manj turisticni od Grand palace, ki je pravo razocaranje, saj se turisti prav borijo za zgledno fotografijo, na kateri ni prevec drugih turistov. Tudi sam wat je sicer lep, a prevec natrpan s sitnim varnostnikom. V watu, kjer je tako imenovani "Sitting Buddha" ali "Lucky Buddha" ni bilo niti enega turista, zato pa je bil zelo prijazen mozak, ucitelj v bljiznji soli, ki naju je prijazno povabil naprej, takoj ko naju je zagledal. Pokazal nama je, kako se moli ter nama razlozil, da je danes najvecji budisticni praznik.
Po kosilu sva morali do agencije, kjer sva si prejsnji dan uredile vize, saj so nas tam pobrali in peljali do avtobusne postaje, kjer smo imeli rezerviran naocni VIP bus za Chiang Mai. Zadnji luksuz, takorekoc...
Ni komentarjev:
Objavite komentar