Ne glede na to, kako zelo drugacen in eksoticen je Banglades, nekatere stvari so vsepovsod po svetu enake.
Moj gostitelj v Dhaki pravi, da je sedaj zelo zanimiv cas za obisk Bangladesa. Drzava je po mnenju mnogih na pragu sprememb. Tudi ce begas od enega mesta do drugega, se temu obetu ne mores izogniti. Ali bolje receno, ravno v tem primeru ima to celo nate kot (ne)obicajnega turista precejsen vpliv. Ze nekaj casa ulice namrec zasedajo razlicne mnozice ljudi, ki na shodih protestirajo proti trenutni vladi. Ne le, da marsi skozi glavne mestne ulice ohromijo ze tako nemogoc promet, obcasno obstoji javni prevoz po celotni drzavi. Avtobusi stojijo osamljeni na prasnih avtobusnih postajaliscih, ki ob obicajnih dnevih poosebljajo kaoticno javno zivljenje Bangladesa, ob tovrstnih mrkih pa so zapuscena kot mesta duhov. Ko promet koncno stece, se vsi zapodijo na ulice, kar povzroci nove in nove prometne zastoje.
Kaj je srz protestov, je tezko ugotoviti kljub vztrajnemu sprasevanju vsakega, ki govori dovolj anglesko in prebiranju lokalnih casopisov. Kljub temu, da prebivalci Bangladesa radi debatirajo o politiki, je odgovor vecinoma omejen na razlago, da gre za nezadovoljstvo nad trenutno vlado in da je precej zapleteno.
Hartal, protest z zaporami cest, popolnim zastojem prometa in celotnega zivljenja pravzaprav, je ze desetljetja nacin izrazanja nezadovoljstva s politicno situacijo v drzavi. Sedanje proteste organizira opozicija pod vodstvom Khalede Zia, nekdanje premierke. Khaleda Zia je vdova Zaurja Rahmana, Predsednika Zie, kot je bil popularno imenovan, ki je postala premierkaleta 1991 po tem, ko je bila brez vsakrsnih politicnih izkusenj postavljena na celo Bangladeske nacionalne stranke (BNP).
BNP je dokaj uspesno in s precejsnjo podporo vodila Banglades vse do devetdesetih, ko je drzava zapadla v gospodarsko krizo, kar je povzrocilo mnozicne splosne hartale. Na naslednjih volitvah je z majhno razliko zmagala Awani League, a je BNP kljub temu dobila vec sedezev v parlamentu in K. Zia je postala premierka. Pet protestov opozijcijske AL polnih let kasneje se je AL leta 1996 koncno povzpela na oblast. BNP je oblast ponovno prevzela po volitvah leta 2001, a je AL izpodbijala rezultate le-teh in sledilo je se vec protestov.
Po Bangladeski ustavi po koncu mandata vlada oblast preda tehnicni vladi, ki v roku 90 dni razpise volitve. Tehnicna vlada namesto trenutno vladajoce AL pa je tudi glavna zahteva opozicije na trenutnih protestih. V sliko dodajmo se prerekanja o soljenjih domnevnim vojnim zlocincem izpred vec desetletji, da je vse skupaj se bolj pestro.
Ne glede na zmedo, ki vlada na ulicah, je jasno, da ljudje zahtevajo spremembe. Banglades ima pravzaprav zgodovino tovrstnih ukrepanj ljudstva, a kljub temu se zdi, da se zgodba znova in znova ponavlja. Ko mi je po osemurnem hartalu v nedeljo zvecer koncno uspelo zapustiti Jassore, mi je dekle, ki je sedelo poleg mene na avtobusu, poskusalo razloziti srz problema.
Pravi, da je problem Bangladesa, da je ljudem vseeno. Nekako so apaticni, ko nanese na politicno udejstvovanje, dokler jim koncno ne prekipi. Po drugi strani pa kljub zeljam po spremembah niso pripravljeni na le-te. Ze od osamosvojitve Bangladesa dalje se na oblasti menjajo isti voditelji, ki se selijo iz opozicije v koalicijo in obratno. Morda je za to krivo pomanjkanje alternative, a po besedah moje sogovornice je problem predvsem v tem, da ljudje ne zaupajo nicemer novemu. A vedno znova nekaj poceti na enak nacin in pricakovati drugacen rezultat, je iluzorno. Je zgodba morda komu znana?
Morda je nepripravljenost stopiti korak naprej posledica solskega sistema (ki je posledica celotne kulture). Pred leti sem v nekem indonezijskem casopisu brala zelo zanimiv clanek o solskem sistemu sirom Azije. Avtor, dolgoletni ucitelj v mednarodno priznanih solah sirom azijsko-pacifiske regije, je poskusal razloziti, zakaj so azijski otroci odlicni v tekmovanjih v tehnicnih vedah, matematiki in podobnem, niso pa konkurencni na naprimer debatnih tekmovanjih. To je po njegovem posledica solskega sistema, ki spodbuja le mehanicno pomnenje podatkov, ne pa kriticnega razmisljanja. Sistem prav tako ni pisan na kozo posamezniku, saj zaradi velikih razredov ucitelji niti nimajo moznosti, da bi se posvetili vsakemu ucencu posebej. Individualizem tako ni najbolj cenjena vrednota. Moj bangladeski gostitelj iz Dhake mi je ob vecih priloznostih potozil, kako tezko pride posameznik do izraza. Zato se tudi ne vlaga v umetniske programe, saj je umetnisko udejstvovanje izrazito individualen nacin izrazanja samega sebe.
Ljudje tako morebiti iscejo uteho v preverjenih dejstvih, ki so jih kolektivno memorizirali zadnjih nekaj desetletji. Stopiti iz mnozice in narediti prvi korak zahteva kriticno razmisljanje in precejsen delez individualizma.
Nedeljski protesti so se izkazali za najbolj nasilne v tej seriji protestov. Precej ljudi je bilo aretiranih in tudi poskodovanih (tako s strani policije kot v navzkriznem ognju med podporniki koalicije in protestniki). (Do danes so zacela pihajati tudi porocila o prvih smrtnih zrtvah, opomba 16.12.)
Za danes, torek, so napovedali nove mnozicne proteste, ki bodo trajali cez cel dan. Ko to pisem, z glavne ulice v mestu Bogra, kjer je tudi moj hotel, odmevajo klici in glasno skandiranje. Bogra je manjse mesto na severuzahodu Bangladesa, kamor sem prisla vceraj zjutraj pogledat nekaj starodavnih ostankov hindujskih in budisticnih templjev. Ko sem se danes v jutranjih urah sprehodila po meglenih ulicah, me je presenetilo, kako prazne so. Ker je prakticno vse, kar ima motor, za cel dan obstalo, se je eden izmed voznik rikse strinjal, da me (za primerno ceno, seveda), zapelje do bliznjih rusevin, priblizno 10 kilometrov iz mesta. A zal nisva prisla dalec, saj naju je na robu mesta zadrzalo gorece vozilo sredi ceste, ki so se ga ocitno lotili protestniki. Kljub zagotovilu policista, da je pot varna, sva se obrnila.
"This is Bangladesh," je z nasmehom rekel policist. Banglades in se precejsen kos sveta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar