Povezava

Ker se zadnje čase med mojimi prijatelji in znanci povečuje zanimanje za potovanje po Južni Ameriki, objavljam link, ki ga bodočim južnoameriškim popotnikom nikakor ne priporočam v branje: NE ODPIRAJ TE POVEZAVE!! (klik)

(I told you...)

Seveda stran ne pretirava, opisuje resnične dogodke, s katerimi je seznanjen prav vsak popotnik, posebej tisti, ki smo potovali med Copacabano in La Pazom. V dobrih dveh mesecih sem slišala precej zgodb, ob katerih zmajuješ z glavo, če ne kaj več. Večina zgodb govori o krajah, bodisi na avtobusih, bodisi sredi belega dneva ob kančku neprevidnosti. Nekatere govorijo o fizičnih napadih. Nekatere pretiravajo. A dejstvo je, da se da večino neprijetnosti iz poglavja "Nevarnosti v Južni Ameriki" preprečiti. Situacij je toliko, da niti ni mogoče napisati vseh varnostnih ukrepov. Tako verjetno še najbolj pomaga splošni nasvet: vedno se ravnaj po zdravi pameti. Če se znajdeš v situaciji, ki smrdi, se čimprej umakni.

Še nekaj konkretnih nasvetov:

• Hoditi okoli pozno ponoči, ko ni veliko ljudi na ulici, ni najbolj pametno. V večjih mestih je ponoči taksi ponavadi dobra ideja, tudi če le za nekaj ulic.
• Vedno sedite le v uradni taksi. Te prepoznate po tabli na strehi avtomobila ter registrskih številkah napisanih na vseh straneh avtomobila, včasih tudi na notranji strani zadnjih vrat. Prebivalci Cusca imajo zaradi ugrabitev v preteklosti navado, da si zapišejo registrsko številko taksija, preden sedejo vanj. Najbolj zanesljivi so radio-taksiji, ki jih pokličejo v hotelu ali restavracijah. V taksiju poskrbite, da so vrata zaklenjena in nikoli ne dovolite, da prisede še kak potnik. Bolje je taksi sam ustaviti kot prisesti v takega, ki pomaha vam.
• Čeprav so ugrabitve in ropi na avtobusih k sreči vse redkejši, ponoči potujete le s preverjenimi avtobusnimi podjetji. Le-ta pred odhodom posnamejo vse potnike na busu, ponekod celo vzamejo prstne odtise. Medtem ko je prtljaga v prtljažnem delu busa ponavadi varna, je potrebno paziti na svojo ročno prtljago. Če jo odložiš na poličko nad sedežem, prosiš, da jo kdo odnese, med tem ko dremaš. Najbolje je imeti nahrbtnik oziroma torbico vedno pri sebi, tako da vsak trenutek veš, kje je. Naročje ali med nogami pod sedežem je dobra rešitev. Vredne stvari (potni list, večje količine denarja, kartice) imejte vedno NA sebi, shranjene nekje varno pod obleko. Temu lahko služijo money belt, všiti skrivi žepi, dobra stara nogavica ali žepek za blazinice v push-up modrčku.
• Vrednejših predmetov ni potrebno razkazovati. Vaša fotografska oprema je lahko vredna povprečno polletno plačo sobarice v hotelu in prilika pač dela tatu. Tudi na ulici je bolje fotoaparat pospraviti na varno, ko ga ne uporabljate.
• Znane so prevare z lažno policijo, lažnim kolegom turistom, popolnoma nedolžnim mimoidočim, ki tebe ali tvoj nahrbtnik ponesreči polije.
• Če je nek ponujen prevoz prepoceni, dvakrat premislite. Predvsem na poti med Copacabano in La Pazom se je v preteklosti zgodilo več incidentov z ugrabljenimi turisti. Še danes se na tej relaciji bolj priporoča turistični bus.
• Droge so kljub razširjenosti v Južni Ameriki ilegalne. Preprodajalci velikokrat sodelujejo s policijo in nič hudega slutečega turista speljejo v past, po tem, ko mu prodajo kokain ali marihuano.
• Ne sprejemajte pijače od neznancev, razen če je neznanec prej ne zaužije sam.
• ...

Moj namen ni bil prestrašiti (no, malo, tako za zabavo pač), ampak s pomisleki glede varnosti se vsi popotniki v Latinski Ameriki srečajo še preden sploh prispejo tja. A to naj nikogar ne odvrne od potovanja, z zdravo mero previdnosti se vam po vsej verjetnosti ne bo zgodilo prav nič hujšega. Večina ljudi na tem planetu je namreč dobrih.