ponedeljek, 10. januar 2011

Dobrodošli v sanjah!

Dobrodošli v Južni Ameriki, kontinentu, katerega raznolikost sega vse od puščav, preko dih jemajočih gora, vse do neprehodnih pragozdov. Kontinentu, kjer so se prav zaradi te raznolikosti razvile kulture in jeziki, številni in edinstveni, a v povezavi s španskimi vplivi še vedno domači. Kontinentu, katerega preteklost je prežeta s krvavimi vojnami in je beseda revolucija še vedno na koncu jezika sodobnih voditeljev. Kontinentu, kjer mimogrede zaplešeš tango ali salso skupaj z domačini na poulični paradi, ki ne potrebuje posebnega vzroka. Kontinentu, kjer te bolj kot lokalna pop glasba ob živce spravijo le še cestne blokade. Kontinentu toplih karibskih obal in mrzlih šest-tisočakov. Kontinentu, ki ti postreže z neverjetno kulturno dediščino, servirano na krožniku skupaj s prastarimi legendami.
Dobrodošli v Južni Ameriki, kontinentu, ki je kot ustvarjen za potovanje.

. . .

Ko sem začela pisati na blogu sklop o Južni Ameriki, sem razmišljala, kako ga naj poimenujem. Odločila sem se za South American Dreams, ker je bilo to res moje sanjsko potovanje. Še nekaj mesecev nazaj si je bilo težko zamisliti, da resnično odhajam in da so kraji, ki niso bili več kot le opis v Lonely Planetu in slike na internetu, čisto resnični.
Danes to niso več sanje. Davne dežele so resnične. Bila sem tam in ko sem bila tam, se nisem počutila prav nič kot v sanjah. Tam ni bila neka sanjska podoba mene, bila sem resnična jaz, ista jaz, ki z udobnega stola piše blog. Sanje so nekak romantičen simbol za vse tisto, kar si želimo, a ne bomo nikoli dosegli. Ker so le sanje.
Zato, dragi bralci bloga. Prenehajte sanjati, kupite že letalsko karto in pojdite, kamorkoli že!

. . .

MOJA PRIPOROČILA

PERU:
- Huanchaco
- Restavracija v Huanchacu: nekoliko južneje od pomola, na koncu uličice s stojnicami je odlična restavracija, katere imena se ne spomnim (moder napis, zunaj tri plastične mize). Čeprav ceviche ni ravno najboljši v mestu, zna kuhar Martín pripraviti najboljše morske pojedine z žara daleč naokoli.
- Hostel v Huanchacu: Nylamp; prijetna atmosfera in možnost poceni kampiranja na vrtu z razgledom na morje.
- Učenje surfanja v Huanchacu
- Poulični festivali v Punu - ampak tem se tako ali tako ne da izogniti
- Bolivijska stran jezera Titicaca!
- Kosilo v Mancori: jabolčni štrudelj in ostale veg(eterij)anske dobrote v Angela's Place.

BOLIVIJA:
- Hostel v La Pazu: Adventure Brew Backpackers Hostel - če ne zaradi brezplačnega piva, dobre lokacije in družabnega vzdušja pa zaradi okusnih palačink za all you can eat zajtrk.
- Hang-out place v Sucreju: Joy Ride; za vse ljubitelje mehiške kuhinje tista mehiška jed s fižolom, nachom in vsem ostalim ter seveda zanimivi filmski večeri.
- Rudniki v Potosiju - izberite agencijo, ki del dobička nameni rudarjem.
- Agencija za turo po Salarju: Tupiza Tours (v Tupizi, ne Uyuniju!) z vodičko Jennete.
- Zajtrk (čez cel dan) v La Pazu: 100% Natural Snacks; za 2€ dobiš zajtrk sestavljen iz svežega sadnega soka, sadne solate z jogurtom in medom, dveh pečenih jajc, polnozrnatega toasta z maslom in marmelado ter seveda kavo ali čajem.
- Avtobusno podjetje v Boliviji: El Dorado - vendar ga ne gre mešati z istoimenskima prevoznikoma v Ekvadorju in Peruju!

EKVADOR:
- Hostel v Montaniti: El Centro del Mundo, ker je daleč najcenejši (vendar žal blizu največje diskoteke v mestu. Malo denarja, veliko muzike, bi se reklo).
- Zabava v Montaniti: Bier House, najboljši pub v mestu
- Zabava v Monatniti 2: coctail alley za najcenejše koktejle
- Psssst! Brezimena panderia v Monatniti, na koncu glavne ulice, ki vodi proti obali, zaradi najboljših browniejev na južni ekvadorski obali.
- Zajtrk v Monatniti: Mama Pancha (levo od glavne uličice proti morju): sicer kratek menu jedi, ampak imajo odlično kavo, zmaga pa njihov zajtrk številka ena - v njihovi verziji kontinentalnega zajtrka ti postrežejo s pravim pravcatim evkaliptusovim medom namesto običajne marmelade.
- Agencija v Teni: Amarongachi Tours; če ne zaradi številnih zabavnih aktivnosti, ki vsebujejo precej vode in gumijaste škornje, zato, ker med le-temi spiš v njihovi božanski koči Shangila cabanas, 100 metrov nad reko.
- Paseo de los Monos v Puyu, a le za vse, ki imajo radi zelo neposreden stik z živalmi. Vsi ostali ogled raje izpustite.
- Restavracija v Cuenci: čeprav skoraj z evropskimi cenami, Eucalyptus streže najboljši piščančij satay zunaj Bajawe ter humus za prste polizat'.
- Hotel v Vilcabambi: Izhcayuma; resnično lepe sobe, še lepši vrt z bazenom in pravimi palačinkami za zajtrk
- Drobiž, drobiž, drobiž - in ne, za vsakodnevne sprotne nakupe v Ekvadorju $5 NI drobiž.


PRIBLIŽNI CENOVNI OKVIR

Za lažjo predstavo navajam nekaj stroškov potovanja po Južni Ameriki, ki bodo morda komu prišli prav. Vendar je potrebno vedeti, da se cene spreminjajo (večinoma navzgor) iz leta v leto, zato naj bodo le osnovni okvir za načrtovanje budžeta.

PERU

Prenočišča: okoli 5€ na osebo, večinoma s skupno kopalnico
Hrana: naješ se lahko za manj kot 2€ (t.i. menu, že vnaprej pripravljen obrok, ki je sestavljen iz predjedi, glavne jedi in pijače. Na obali je ponudba sicer bolj pestra, a večinoma lahko izbiraš le med vegetarijanskim ali navadnim obrokom), medtem ko so cene v a la carte restavracijah višje, za obrok s pijačo vred v restavracijah zapraviš okoli 5-6€.
Vstopnina za Machu Picchu: približno 16€ za študente s ISIC, za vse ostale 32€
Pivo: malo več kot 1€ naprej za malo pivo
Najem surfa: 5€ za cel dan

BOLIVIJA

Prenočišča: najcenejše je bilo za 1,5€, po trdem barantanju, najvišja cena pa je bila 6€ za sobo v hotelu srednjega razreda, z lastno kopalnico. Povprečno sem dajala nekje 3-4€ na osebo na noč.
Internet stane okoli 1€ na uro, več, če je hitrejši, manj če traja 1 uro, da ti sploh odpre Facebook.
Najdražji avtobus je bil zelo udobni nočni bus La Paz-Sucre za 15€
Plastenka vode: 0,3€
Ulični prigrizki: od 30-50 evro centov
Hrana: Za 1,5€ in manj, če znaš poiskati, dobiš kosilo, medtem ko se v restavraciji naješ za 2-4€ s pijačo.
Izlet v Salar iz Tupize: za 4D/3N izlet smo plačali 110€ po osebi, za jeep s petimi osebami.

EKVADOR

Ekvadorske cene so sicer precej podobne perujskim, morda je prvi nekoliko dražji. In če je življenje v Ekvadorju poceni, se dnevni budžet precej poveča, ko na seznam dodaš izlete, oglede ali trekinge (ter drastično, če dodaš Galápagos). Avtobusni prevoz je od vseh treh držav najcenejši prav v Ekvadorju, a je tudi kvaliteta temu primerna.
Dnevni izleti se začnejo pri $20 na dan in se višajo z zahtevnostjo izleta (recimo v pragozdu)
Hoteli: okoli $6
Hrana: tudi v najbolj turističnih predelih se da poceni jesti, že od $1,5 za četrt piščanca s prilogo. Kosila stanejo od $2 naprej, medtem ko te večerja a la carte s pijačo olajša za okoli $4-6
Pivo: okoli $1-1,5 v trgovini, kak $ več v barih
Koktejli v Montaniti: prepoceni, da bi bilo zdravo
Najem surfa: $7 za pol dneva
Avtobusi: približno $1 na uro vožnje
Prevoz po Quitu: $0,25

Sama sem brez letalske karte zapravila v slabih 10 tednih 1840€, izračunano po današnjem menjalnem tečaju. V to je vštet obsežen predbožični šoping in nekaj malo dražjih nakupov zame.

. . .

Upam, da bodo moji zapisi prišli komu prav, morda le kot spodbuda, da se sam odpravi nekam, kamor si je vedno želel. Ali pač stori nekaj drugega, da se le zave, da se moramo za to, da živimo svoje sanje, najprej zbuditi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar