...Bus sicer ni bil najbolj udoben, a sem si vsaj izborila dva sedeza zasem tako da sem vsaj malo zadremala. Na busu sva dobili nova sopotnika, Maria in Matiasa iz Nemcije. V Nha Trang smo prispeli zgodaj zjutraj in tokrat nismo vzeli prvega ponujenega hotela, temvec smo se sprehodili cez prebujajoce mesto in koncno nasli nekaj za 10 dolarjev s klimo in televizijo in hladilnikom.
Nha Trang je grdo, umazano mesto, betonska dzungla hotelov. Tipicno letovisko mesto, lahko bi bilo kjerkoli na svetu. Plaza je prav taka kot samo mesto, umazana in precenjena. Ljudje tu pa so milo receno vsiljivi: ne mores v miru uzivati na plazi ali v zasluzenem obroku, ne da bi do tebe prisel vsaj eden prodajalec vsakih 10 minut in ti poskusal prodati kaj, karkoli. za njih smo res dolarski znaki na dveh nogah, hodece denarnice, kakorkoli hocete...
Zvecer smo sli igrati bilijard (...pa sem mislila, da sem jaz zanic...), po eni uri pa je ze nemogoce najti spodobno zabavo ali lokal, kjer ti ne bi zaracunali mastne vstopnine (ali je pa vsaj odprt, ce smo ze pri tem).
Cel naslednji dan je bil v znamenju lezanja na plazi in razmisljanja, kako cimprej stran iz tega betonskega pekla. Medve sva se sprva odlocili, da greva se isti dan z nocnim busom do Saigona, a sva si nato premislili in se odlocili, da greva tako kot Nemca z jutranjim buso do ribiske vasice Mui Ne, ki naj bi bila sredisce vodnih sportov na vietnamski obali in plaza bi naj bila precej lepsa.
Zjutraj sem se za dobro jutro (pred jutranjo kavo) skregala s hotelskim osebjem, ker so nama poskusali (in uspeli) zaracunati 1 $ vec, kot je bilo sprva dogovorjeno. Vietnamci so presneto dobri v tem...
Voznja je bila... zanimiva. Dolga, na nabito polnem avtobusu. Ljubitelji dolgih, napornih vozenj pravgotovo ne bi bili razocarani nad Vietnamom. Ceste so ponekod v katastrofalnem stanju, avtobusi stojijo vsakih nekaj minut in ko prides na cilj se pocutis kot resnicni zmagovalec.
Mui Ne je dolgo, razpotegnjeno letovisce, nekoliko ven iz ribiske vasice. Plaza je pijetna, lepsa in mirnejsa od tiste v Nha Trangu. Prvi vecer smo sli (spet) na bilijard v nek lokal, kjer so nas na vsak nacin poskusali zadrzati z zastonj pijaco in prigrizki.
Tudi tu je bil drugi dan precej lenoben, k cemur je pripomogel predvsem dez, ki je onemogocil vsaj polezavanje na plazi. K sreci je vsaj hrana dobra, zato sem lahko vsaj jedla, ce ne druga... Zaradi slabega vremena smo bili soglasni, da naslednji dan spakiramo kovcke in jo mahnemo naprej v Ho Chi Minh City oziroma Saigon. Zjutraj sva sli pogledati se cudovite pescene sipine v blizini (in se po poti ustavili v banki, kjer se je najbrz prvic v zgodovini zgodilo, da je poskusala banka oropati naju), popoldne pa smo se z majhno zamudo odpravili v HCMC. Pot do tja se je vlekla (spet poln bus), ponekod je bila cesta zaradi dezevja polavjena. A smo tudi tja srecno prispeli, vec pa naslednjic (ceprav sem v velikem zaostenku)...
Ni komentarjev:
Objavite komentar