Ena izmed najbolj zoprnih stvari na svetu je, da nima celoten planet Zemlja enotnih vtičnic. Obstaja malo morje različnih vtičnic in ponavadi ni niti ena takšna, da bi lahko brez težav napolnil baterije svojega fotoaparata. K sreči obstajajo pretvorniki, taki univerzalni, ki skrivajo v sebi nešteto možnosti in kombinacij. Obstaja pa pri teh pretvornikih ena zoprna stvar, ker ena zoprna stvar pač mora biti. Izgubljam jih. Izgubljam jih vsepovsod okoli sveta. Do sedaj sem jih kupila že na tone. Kako leto nazaj sem izgubila svojega zadnjega in sedaj je prišel tisti čas v letu, ko bo treba v trgovino po novega.
Še nikoli prej nisem bila manj kot 2 meseca pred potovanjem tako nepripravljena. Morda je “nepripravljena” malo preveč strogo, ampak dejstvo je, da imam tokrat v svojem planu le nekaj zabavnih turističnih ogledov, ki mi verjetno nikakor ne bodo zapolnili vsega časa. To pa je pravzaprav tudi namen, saj bo tokrat dopust deloven. Ampak o tem podrobno kdaj drugič. Tokrat bolj o turističnem delu poti.
Svojo pot začenjam v ugandski prestolnici Kampali. Od tam se bom odpravila proti Jinji, kjer je ob Viktoriinem jezeru eden izmed izvirov Nila. Po povratku v Kampalo me nato čaka safari v Murchinson Falls NP, kjer bo tudi priložnost za sledenje šimpanzov. Naslednja postaja bo Kibale, Fort Portal in jezero Bunyonyi. Drugi del poti se bo začel s prečkanjem meje s Ruando, kjer bom najprej pohitela v Kigali, da si zagotovim dovolilnico za Parc National des Volcans. Od tega, kateri datum mi bodo določili za ogled gorskih goril v tem parku, je odvisno kako in kam bom nadaljevala. Na mojem seznamu so še jezero Kivu ter univerzitetno mesto Huye, ki je na poti do malo obiskanega parka Nyungwe, ki je znan po zelo številni opičji populaciji.
Pa še to: v Vzhodni Afriki večinoma uporabljajo britanske vtičnice.
Živijo Tina
OdgovoriIzbrišiletos sem bil v V Afriki, s podobnim problemom z vtičnicami. Prvo presenečenje, ki sem ga doživel je bilo, da so imeli vsi safari kampi vtičnice. Sicer je bilo to v nekoliko bolj turističnih NP v Tanzaniji, verjamem pa, da je podobno tudi v drugih-vsaj nekaterih. Druga stvar pa je problem z vtičnicami. Baterije na fotoaparatu so se hitro praznile, a nisem imel konverterja na safariju. No, kmalu sem ugotovil "trik" za angleške vtičnice in sicer, da sploh ne potrebuješ konverterja. Z našimi polnilci lahko mirne volje polniš na angleških brez problemov. Edini trik je, da veš, da je tista tretja luknja le varovalo, ki blokira glavni dve luknji, ki sta sicer iste velikosti in razdalje kot pri naših vtičnicah. Dovolj je da v to tretjo vtakneš nekaj neprevodnega, da te ne strese in sprostita se zgornji dve v kateri lahko normalno priključiš naše polnilce. Jaz sem to naredil s kakšno leseno palčko, ali pa kar z enim drugim polnilcem, toliko da se blokada sprosti, potem lahko tudi izvlečeš ta "dodatek".
Upam, da ti pride prav. Pa prijetno potovanje ti želim.
Hehe, hvala za nasvet. Me veseli, da nisem edina v borbi z vtičnicami sveta :D
OdgovoriIzbrišiHmm, jaz sem bila v Ugandi in nisem imela problemov z vtičnicami. Ja, imajo tiste s tremi luknjicami, ampak delujejo tudi za naše priključke.
OdgovoriIzbrišiProblemi z vtičnicami so mi znani, vsi, ki potujejo se srečujejo s tem, ampak, najprej bi mogel zapisat:
OdgovoriIzbrišiTina pozdravljena,
danes sem si vzel čas ( nekaj ur ) in pregledal skoraj vse tvoje zapise: kongratuliram, izredno zanimivo branje, imaš lep stil pisanja. Pri tvojih začetnih razmišljanjih, o potovanju solo ( pravzaprav ti zaradi tega pišem ) sem te hotel opozorit: ti si mlada ( kolikor razumem pred diplomo ) in za tebe ni dobro, da potuješ sama, pa ne iz ne vem kakšnih vesoljnih razlogov, enostavno zaradi tega, da se preveč na to ne navadiš, ker pol se ne moreš na nobenega navadit in, recimo s kom potovat. Kot pravim, si mlada, čaka te familija ( nekje je na svetu princ, ki tebe čaka ) mož, otroci, in moraš bit pripravljena delit svojo potrpežljivost z drugimi. Ko sama potuješ, vse odločitve ( in sprememba le teh ) so sdvisne od tebe, in ni treba nikomur nič pojasnjevat. Recimo, zvečer se odločiš, da si zjutraj gleš neki ogledat, prideš ven iz hostla in te sonce ( ali dež ali karkoli ) in se odločiš za nekaj drugega. Tvoj sopotnik ( morebitni ) hoče pojasnilo: zakaj, saj smo se zmenili........ Vse to vem iz lastnih izkušenj, ker tudi jaz potujem sam in vem, da se na nobenega z mano ne bi ( ali zelo težko ) mogel navadit. Razlika v primerjavi s tabo je le, da sem jaz star 68 let in mi ni mar.
pa še nekaj: a si se morda prebarvala v rjavolasko ( se mi zdi da nisi ) kot si nekje razmišljala, in ( me zelo zanima ) a deluje un amulet ( talisman ) za ljubezen, ki si ga kupila ( kje že? ).
Če te morda zanima, zapise ( s nekaj fotografijami ) s mojega zadnjeg potovanja po Argentini lahko si lahko ogledaš na www.kulinarika.net, pojdi na forume, potem poišči forum ežoj in Argentina. Tam se vsi manj ali več poznamo, pa zaradi tega je pisano bolj lahkotno, na momente neresno.
bodi lepo pozdravljena, veliko lepih potovanj ti želim.
Lep pozdrav iz Ugande :)
OdgovoriIzbrišiNa tem potovanju malo zanemarjam blog, ker bolj malo potujem naokoli, ampak se je nabralo že ogromno zgodb. No, posledično bolj malo berem komentarje.
Najprej hvala za pohvale :)
Glede solo potovanja, se popolnoma strinjam z napisanim. Sicer pa imam doma fanta (ki me potrpežljivo čaka, da se vrnem), ki ima potovanja enako rad kot jaz, tako da prehod iz ednine na dvojino ne bo pretežek. Je tudi že bil stestiran za par dni v Južni Ameriki lani, tako da... :)
Sem pa še vedno blondinka, ker tu v Afriki itak ni važno, ali si blond ali rjavolas, še vedno izstopaš. Uf, hvala za opozorilo... nikoli nisem napisala, kaj se je zgodilo z amuletom... Nekje na poti se mi je razbil. Morda slabo znamenje? :)