Fotografije mnogokrat delajo krivico svojemu objektu. Kjub temu, da lahko fotografija zajame čudovito pokrajino ali živahnost pisane tržnice, ne more zajeti tistega občutka, ki te prevzema, ko zreš čez savano, polno živali, ali se podiš z nasmejanimi otroki, ki jih ne razumeš niti besedice. In to je bistvo potovanja, ne videti, saj vidiš lahko na fotografiji, ampak doživeti.Tega ti ne more dati noben še tako spreten fotograf ali še tako vesten pisec.
Upam, da sem na tem blogu vendarle uspela zajeti vzdušje in posebnost Ugande. Svojim zapisom bom dodala še drugo dimenzijo, v slikah. A to je le moja Uganda.
KAMPALA
Ni komentarjev:
Objavite komentar