četrtek, 7. april 2011

Otroci, ki jih vzgaja svet

Čeprav se zdi, da je popotništvo domena mladih, neodvisnih, pustolovskih ljudi, ki nimajo kaj izgubiti, temu še zdaleč ni vedno tako. Vsepovsod lahko srečaš različne profile popotnikov in mladi backpackerji v dvajsetih, ki so pripravljeni spati tudi na klopci pod milim nebom, če je to potrebno, so le del te pisane množice.

Celo na destinacijah, kjer bi morda pričakovali le izkušene popotnike s trdo kožo pa je moč srečati družine z različno starimi otroci. Nemška družina, ki sem jo spoznala na indonezijskem otočju Togeans, je z ljubkima svetlolasima deklicama, starima 4 in 5 let, potovala že skoraj celo leto in so nameravali pot nadaljevati še enkrat toliko. Prepotovali so cel vzhodni del Afrike, del Bližnjega vzhoda, Indijo in Jugozahodno Azijo. Deklici sta namesto ob televiziji zvečer zaspali ob zvokih živali, imeli sta možnost videti svet, bolj pisan od risank in poslušati pravljice in legende iz vsega sveta. Njuno igrišče je bilo vse od neskončnih step do sanjskih peščenih plaž. Da sta bili glavni zvezdi, kjerkoli so se pojavili, najbrž ni treba poudarjati.

Ti otroci imajo po moje neverjetno srečo. Tudi če so na poti premladi, da bi ohranili spomine nanjo celo življenje, ni dvoma, da od takega otroštva odnesejo neverjetno veliko. Namesto vzgojiteljic v vrtcu jih vzgajajo ljudje iz vsega sveta. Vzgojijo jih v odprta, radovedna človeška bitja, ki se znajo veseliti raznolikosti sveta.

Izbrskala sem nekaj blogov nadobudnih mladih popotnikov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar