Najslabše varovana skrivnost Mediterana

Kaj dobimo, če zmešamo mediteransko ležernost, arabski temperament in tiste stare angleške rdeče telefonske govorilnice?

Mala otoška državica, ki nikoli ni prva misel ob izbiri počitnic ob Sredozemlju, pa vendar v poletnem času privablja nešteto turistov. Včasih popolnoma nezasluženo prezrta zaradi bolj priljubljene Grčije, a včasih resnici na ljubo zaradi kroničnega primanjkovanja sanjskih plaž tudi upravičeno zabrisana na zemljevidu počitnikarskih destinacij. Dva sestrska otočka, ki znata presenetiti s svojo edinstvenostjo in šarmom, če se le odlepimo od brezosebnih hotelskih blokov.

Malta.

Valletta, glavno mesto Malte, je manjša, kot bi pričakovali od glavnega mesta. Po površini ne preseže širšega centra Ljubljane. A kar ji primanjkuje v velikosti, nadomesti s prikupnostjo. Čeprav nima velikih znamenitih katedral ali slavnih muzejev kot nekatere druge evropske prestolnice, je eno izmed mest, kjer se je najbolj zabavno izgubljati. Največ časa vzame vandranje po ozkih uličicah, s pogledom uprtim v pročelja hiš in značilne balkončke, s katerih visi pisano perilo.

Matežani so od svojih starih kolonialistov obdržali le tisto, kar se jim je zdelo koristno. Telefonske govorilnice in poštni stebri, modre luči pred policijskimi postajami, angleščina kot uradni jezik, vožnja po levi in nepregledne množice angleških turistov. Pravzaprav ni nič čudnega, da se slednji počutijo kot doma. Malta ima vse, kar imajo doma, le boljše vreme.

Marsaxlokk je drugo največje pristanišče na otoku, pa je še vedno pravzaprav le vas. Ob nedeljah imajo ribjo tržnico, vse ostale dni pa namesto rib prodajajo običajen turističen kič. Ker ni daleč od Vallette, se splača zapeljati tja vsaj na kosilo v katero od morskih restavracij in uživati v dobri hrani in vinu ob pogledu na zaliv, polnem tradicionalnih ribiških čolnov.

Plaže so šibka točka Malte. Nekaj jih je, ki se oglašujejo kot čudovite, a žal so v najboljšem primeru le spodobne in poleti verjetno prepolne turistov. V bran Malti pa je treba omeniti, da je voda kristalno čista in kar kliče po skoku v to turkizno svežino.

Vendar pa… Morda sem le jaz postala kar se plaž tiče v teh letih preveč izbirčna (predlagam pregled arhiva fotografij s tega bloga).

Mdina je vredna ogleda, predvsem pozno popoldne, ko je svetloba ob kamnitih zidovih čudovita in se avtobusi turistov že odpravijo nazaj v svoj hotelski geto.