petek, 4. januar 2013

Pot med ljudi

Banglades ima okoli 150 milijonov prebivalcev. Velja za eno najgosteje naseljenih drzav na svetu - po stevilu prebivalcev na kvadratni kilometer ga prekasajo le se nekatere zepne mestne drzavice. Zato se je preprosto tezko umakniti mnozicam. In resnici na ljubo bi bilo to velika skoda.
Ko potujes po Bangladesu, ni tezko spoznavati ljudi in njihove kulture. Prvi odziv na popotnika je vedno iskrena radovednost. Vedno znova in znova ti postavljajo vprasanja, ki pa po svoje ze sama po sebi nakazujejo na nekatere podrobnosti iz zivljenja tega naroda.
Uvodno vprasanje je vedno o drzavi, od koder prihajas in nato o tvojem imenu. Vprasanje, ki ponavadi sledi, pa odslikava, kako zelo pomembna jim je boljsa prihodnost - in da le-ta ponjihovo lezi v izobrazbi. Ponavadi te povprasajo tako po tvojem poklicu kot akademski kvalifikaciji. Izobrazba je Bangladescem izredno pomembna in studentje ti s ponosom povedo kaj in kje studirajo. Vsi upajo, da jim bo studij omogocil spodoben zasluzek in ni redkost, da se izobrazujejo se tudi, ko najdejo zaposlitev. tehnicne stroke so tisto, kar mlade najbolj vlece, saj je po njihovem mnenju prav tam prihodnost in verjetno imajo prav. Stevilna racunalniska in druga podjetja s celega sveta sodelujejo z bangladeskimi podjetji in mladi (ter malo manj maldi) strokovnjaki ti bodo s ponosom nasteli drzave, s katerimi so vsakodnevno v stiku.
Babu je 20-nekaj-letnik, ki ga je pot iz rodnega Dinajpurana skrajnem severuzahodu vodila v Dhako, kjer dela za neko podjetje kot vodja oddelka. S svojo sluzbo je sicer zadovoljen, mi pove ob krozniku slascic in obveznem chaiju, a meni, da mu ne nudi dovolj. Zeli si vec kot le prezivetje, zato po studiju strojnistva, ki ga je koncal pred leti, opravlja se MBA, kar ga bo, upa, pripeljalo do zeljenega cilja. Se eno leto, da dokonca, pove z nasmehom, potem pa upa, da bo lahko zapustil Banglades. Kam pa, vprasam. V Avstralijo, izstreli. Tam je vse bolje, zivljenje, delovni pogoji, placilo. Njegov prijatelj, ki vecino casa le nemo poslusa najin pogovor, zavzeto prikimava. Tudi on koncuje MBA in tudi njegov cilj je dezela tam spodaj.
To ni le njun cilj, ampak cilj, ali bolje receno sanje, stevilnih Bangladescev. Tako zelo radi imajo svojo dezelo, ob komplimentih obiskovalcev se kar topijo od ponosa, a kljub temu jih vlece stran. Stevilni so preziveli vsaj nekaj mesecev na drugih kontinentih, predvsem starejsi radi povedo, da so studirali tu in tam v Angliji ali opravljali ta in oni posel v ZDA. A tujina ni lahko dosegljiv cilj, zavzdihne Babu. Precej truda bo se potrebnega za njegovo Avstralijo, a je optimisticen in odlocen, da mu bo uspelo.

Druzina je druga stvar, ki je dovolj pomembna, da te povprasajo po njej. Ceprav v svetu velja stereotip o mnogostevilcnih druzinah v juzni Aziji, v Bangladesu temu ze dolgo ni vec tako. Res je bilo pred leti normalno vecje stevilo otrok, a dandanes so edinci popolnoma normalen in pogost pojav.
Se vedno pa se ohranja tradicija, ki zbuja toliko pomislekov na Zahodu. Po nekaterih ocenah je 80% zakonov se vedno dogovorjenih. Skupina mladih, ki smo jih spoznali na bozicni vecer, se je ob sisi razgovorila o tej tematiki. Vsi so iz dobro situiranih druzin in v letoviski Cox's bazar so se prisli poveselit stran od dolgocasnega vsakdana. Kot to pocnejo stevilni njihovi vrstniki povsod po svetu. Eden izmed njih pa je ocitno imel tudi precej enake tezave kot njegovi vrstniki po svetu. Prijatelji so se norcevali iz njega, saj ga je njegovo dekle ves cas klicalo in v smehu povedo, da mu prepoveduje skoraj vse, kar je zabavnega. Nato pa se eden izmed njih, njegov najboljsi prijatelj, zresni in pove, da so zveze iz ljubezni za njih tezke. Njegov prijatelj se s tem dekletom ne bo mogel porociti. On, pripomni, s tem nima tezav, saj sta njegova starsa ena izmed tistih, ki sta se porocila iz ljubezni in zato proste roke prepuscata tudi svojim otrokom. Fant s pretirano skrbnim dekletom ob tem le nekoliko zamisljeno nemo strmi predse.
Dogovorjene poroke so pac del tradicije, ki je se vedno mocna. Druzina je mladim zelo pomembna in nasprotovati starsem je nepredstavljivo in nedopustno. Po drugi strani pa v njihova zivljenja skozi Bollywoodske in zahodne filme prodira ideja o romanticni ljubezni, kar jim odrascanja gotovo ne olajsa.

Nekaj kaj kmalu opazis, ko spoznavas ljudi. Vecinoma imas opravka z moskimi. Na trznicah, v trgovinicah in restavracijah, v cajnicah, pisarnah in avtobusih. vendar se tudi dekleta vse bolj prebijajo v ospredje. Vedno vec jih studira in odlaga poroko na kasnejsa leta. Vsaj na papirju Banglades dela v smeri enakopravnosti, a praksa je dostikrat se vedno drugacna. Z zakonom so prepovedali bogate dote, ki so jih morale druzine nevest placevati zeninovi druzini, a obicaja ne morejo izkoreniniti. Tudi predvidene kvote v politiki in nekaterih javnih sluzbah ne delujejo, kot bi morale. Posebej zaskrbljujoce je dejstvo, da stevilo otroskih porok ponovno narasca in tretjina deklet svojega prvega otroka rodi se v najstniskih letih.
Pa vendar, zenske s katerimi prides v stik, izzarevajo posebno odlocnost. Pripravljene so se glasno prepirati, da dosezejo svoje. ceprav v mnozici ponavadi ostajajo skromno zadaj, imajo svoje trdno mnenje, ki ga z veseljem delijo, ce le dobijo priloznost.

Morda najbolj nenavadna izkusnja v Bangladesu je bila, ko nam je ob bregovih eke v Dhaki sledila nema mnozica radovednih ljudi, kamorkoli smo sli. Kaj kmalu se okoli tebe nabere skupinica ljudi, kjerkoli za hip postojis. A temu je preprosto tako le zato, ker so Bangladesci iskreno radovedni ljudje. Z njihovo radovednostjo se lahko kosa le se neverjetna gostoljubnost. Kar nekaj casa je minilo, da sem sploh izvedela, koliko stane chai v poulicni cajnici. Nikoli si ga namrec nisem uspela placati sama.

Ni komentarjev:

Objavite komentar