Vpliv spleta in druzabnih omrezji na revolucije narodov je v zadnjih letih ze precej razclenjena tema. Sirsim mnozicam dajejo moc, da se povezejo, obvescajo in organizirajo lazje, ot so se v preteklosti. Ker danasnje revolucije potekajo preko spleta in po med mladami obozevanih druzabnih omrezjih, se ne gre cuditi, da se prve iskre teh revolucij zanetijo prav med mlado generacijo. Spletna druzabna omrezja so mladim priblizala aktivizem in postavila na laz stereotipne predstave njihovih starsev o otopelih, nedruzabnih individualistih, ki so lepote zunanjega sveta zamenjali za mrke sobe in neproduktivno bolscanje v zaslon racunalnika.
Internet da aktivistom moznost, da so slisani na preprost, poceni in relativno svoboden nacin, vsaj v osnovi. Svoboda interneta pa je seveda pojem, ki se danes zdi pecej utopicen. Medtem, ko je moja generacija odrasla s tem pojmom kot necim samoumevnim, so se stvari od takrat precej spremenile. Ne le na podrocju priljubljene in vserazsirjene izmenjave datotek preko spleta, cenzura je prisotna takorekoc v vsakem zaprasenem koticku cyber-prostora. Ponekod so dolocena druzabna omrezja povsem blokirana (Kitajska, naprimer, je Facebook nadomestila s svojo razlicico, ki je po videzu kopija originala - oh, kako zelo kitajsko od njih - a je podvrzena strogi cenzuri objavljanja.), ponekod "le" stvar nadzora. Svoj cas je internet omogocal svobodo govora, danes je ta precej omejena, pa ne le s splosno znanimi mejami, ki varujejo svobodo drugega. Na dan, ko je bila znana sodba proti Delwarju Hossainu Sayeediju, enemu izmed vojnih zlocincev, je bil Facebook v Bangladesu nedostopen od dopoldneva do vecera. To pa se v zadnjih dneh zdi le se nepomembna anekdota, saj so na povrsje stopile grobe krsitve tako zelo cislane svobode govora, necesa, kar (Zahodni?) svet postavlja takorekoc za temeljni kamen demokracije.
V noci s prejsnjega ponedeljka na torek so oblasti aretirale tri blogerje, avtorje na vecih aktivisticnih blogih. Eden izmed trojice je student bengalscine na Univerzi v Dhaki. Po besedah prijateljev in sosolcev je bil odpeljan izpred studentskega doma sredi noci v neoznacenem kombiju.
Predstavniki policije so kasneje izdali, da so bili blogerji pridrzani zaradi sirjenja protiislamskih sporocil. Njihove bloge so deaktivirali, eden izmed blogov, Amarblog, pa je v znak protesta na svoji strani objavil sporocilo, da so sokirani zaradi spoznanja, da znotraj vlade delujejo militantni fundamentalisti ter vlado obtozili, da je bloge zaprla zaradi napacnih razlogov. Napis bodo, pravijo, umaknili, ko bodo vsi blogerji spet na prostosti.
Zaprtje blogov je delo BRTC, bangladeskega urada za upravljanje s telekomunikacijami, pri katerem je ustanovljena posebna enota, zadolzena za boj proti spletnemu kriminalu.
V prvi polovici marca se je vlada pozitivno odzvala na vedno glasnejse pobude za obracunananje s takoimenovanimi "ateisticnimi blogerji," ki pa so ideolosko (in tudi v dejanjih) povezani z gibanjem Shahbag. Ustanovljena je bila posebna skupina za preucevanje zapisov na druzabnih omrezjih, ki bi lahko bila proti Islamu oziroma zanj zaliva. Pobuda za preiskovalno skupino je prisla iz vrst islamskih izobrazencev iz zdruzenja Hifazat e Islami. Gre za skupino, katere baza je v Chittagongu in ima za sabo tako Jamaat e Islami kot BNP. Njihovi predstavniki so vladi predali seznam 84 "ateisticnih blogerjev" in drugih, ki bi naj sirili propagando proti Islamu. Zahtevajo tozbe proti njim in stroge kazni.
Med tem se pred Univerzo vrstijo protesti v podporo zaprtim aktivistom, ki jih organizirajo studentje in profesorji Univerze. Po njihovih besedah je edini zlocin blogerjev zahteva po drzavi brez vojnih zlocincev in skrajne islamske stranke Jamaat e Islami. Vse glasnejse so obtozbe o krsitvah pravice do svobode govora. Na te tozilec odgovarja z besedami, da le-to vsi uzivajo, vendar pa zaljenje vere drugega ni svoboda govora. Aretiranim po zakonu grozi do deset let zapora in vrtoglavih 100.000 evrov denarne kazni.
Nekateri politiki znotraj koalicije, ki jo vodi Awami League, slednji ocitajo neskladnost dejanj. Pred casom je AL pokazala pripravljenost za politicno prepoved Jamaat e Islami (ceprav kljub obljubam o pripravi zakonskega akta pravzaprav ni storila v tej smeri nic konkretnega), a po drugi strani, ji ocitajo, sprejema zakone, pisane na kozo tej isti stranki. Soditi vojnim zlocincem (po zakonu lahko sodijo tudi politicini stranki, ne le posameznikom) in hkrati sodelovati in podpirati stranko, katere vidni clani sedijo na zatoznih klopeh, pac ne gre.
Po drugi strani pa so blogerski aktivisti vse bolj tudi zivljenjsko ogrozeni. Skrajni islamisti so zahtevali smrt najostrejsih kritikov in do sedaj je bilo izvedenih ze kar nekaj fizicnih napadov nanje. Ahmed Rajib Haider je bil eden izmed pobudnikov gibanja Shahbag. Kot ostali blogerji je bil kriticen do islamisticnih skrajnezev, zaradi cesar je po besedah sorodnikov prejemal tudi groznje. 15. februarja je na svojem aktivisticnem profilu na Facebooku pozval k bojkotu podjetji in institucij v lasti clanov in podpornikov Jamaat e Islami. To je bil njegov zadnji zapis, saj so ga nekaj ur kasneje napadli pred njegovim domom v Dhaki in zabodli do smrti. Krutost, s katero je bil umor storjen (policija je nasla maceto, s katero je bil umorjen) in dejstvo, da se napadalci niso dotaknili racunalnika, ki ga je imel s sabo, sta takoj jasno pokazala, da je slo za mascevanje. 2. marca je policija prijela tri osumljence, pripadnike Jammat Shibir, studentske frakcije Jamaat e Islami, ki so umor aktivista tudi priznali.
V Bangladesu ocitno ni ravno pravi cas biti jasnh in glasnih stalisc. Ali pa je ravno sedaj cas, ko morajo biti spletni aktivisti odlocnejsi kot kdajkoli prej. Mnogi med njimi se upraviceno bojijo za svoja zivljenja, kljub temu, da objavljajo pod psevdonimi. Internet danes ne nudi vec svobodnega prostora in varnega zavetja anonimnosti, temvec je dostikrat ravno obratno - omogoca nadzor sleherne misli mladih revolucionarjev. To je razlog, da se blogerji posluzujejo skrajnih varnostnih ukrepov, da bi le svoje delovanje ohranili v tajnosti. Objava enega samega zapisa lahko vkljucuje verigo sodelavcev in nesteto IP naslovov s celega sveta. In to - to je se vedno car interneta.
Nekateri politiki znotraj koalicije, ki jo vodi Awami League, slednji ocitajo neskladnost dejanj. Pred casom je AL pokazala pripravljenost za politicno prepoved Jamaat e Islami (ceprav kljub obljubam o pripravi zakonskega akta pravzaprav ni storila v tej smeri nic konkretnega), a po drugi strani, ji ocitajo, sprejema zakone, pisane na kozo tej isti stranki. Soditi vojnim zlocincem (po zakonu lahko sodijo tudi politicini stranki, ne le posameznikom) in hkrati sodelovati in podpirati stranko, katere vidni clani sedijo na zatoznih klopeh, pac ne gre.
Po drugi strani pa so blogerski aktivisti vse bolj tudi zivljenjsko ogrozeni. Skrajni islamisti so zahtevali smrt najostrejsih kritikov in do sedaj je bilo izvedenih ze kar nekaj fizicnih napadov nanje. Ahmed Rajib Haider je bil eden izmed pobudnikov gibanja Shahbag. Kot ostali blogerji je bil kriticen do islamisticnih skrajnezev, zaradi cesar je po besedah sorodnikov prejemal tudi groznje. 15. februarja je na svojem aktivisticnem profilu na Facebooku pozval k bojkotu podjetji in institucij v lasti clanov in podpornikov Jamaat e Islami. To je bil njegov zadnji zapis, saj so ga nekaj ur kasneje napadli pred njegovim domom v Dhaki in zabodli do smrti. Krutost, s katero je bil umor storjen (policija je nasla maceto, s katero je bil umorjen) in dejstvo, da se napadalci niso dotaknili racunalnika, ki ga je imel s sabo, sta takoj jasno pokazala, da je slo za mascevanje. 2. marca je policija prijela tri osumljence, pripadnike Jammat Shibir, studentske frakcije Jamaat e Islami, ki so umor aktivista tudi priznali.
V Bangladesu ocitno ni ravno pravi cas biti jasnh in glasnih stalisc. Ali pa je ravno sedaj cas, ko morajo biti spletni aktivisti odlocnejsi kot kdajkoli prej. Mnogi med njimi se upraviceno bojijo za svoja zivljenja, kljub temu, da objavljajo pod psevdonimi. Internet danes ne nudi vec svobodnega prostora in varnega zavetja anonimnosti, temvec je dostikrat ravno obratno - omogoca nadzor sleherne misli mladih revolucionarjev. To je razlog, da se blogerji posluzujejo skrajnih varnostnih ukrepov, da bi le svoje delovanje ohranili v tajnosti. Objava enega samega zapisa lahko vkljucuje verigo sodelavcev in nesteto IP naslovov s celega sveta. In to - to je se vedno car interneta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar