sreda, 1. julij 2009

Popotništvo za telebane 3

Začeli smo odštevati dneve do datuma odhoda. Predvsem, če gre za naše prvo pravo potovanje, se lahko šele zdaj začnejo resnično stresni trenutki. Ampak brez panike, gremo lepo po vrsti in se bo vse izteklo, kot se mora.
Sedaj imamo točne datume, kdaj bomo na popotovanju, in tu je morda primeren čas, da si, v kolikor to želimo, naredimo nekoliko podrobnejši načrt poti. Sama to večinoma delam, začrtam si pot, kraje, kjer se bom ustavljala, kaj si bom pogledala in koliko časa mi bo vzelo, da bom prav čas nazaj na letališču za let domov. V kolikor želimo biti spontani, nam osnovna ideja poti najbrž popolnoma zadostuje.

V prvem delu semo govorili o seznamih in sedaj je napočil trenutek, da se jih začnemo posluževati. Napišimo torej seznam, nekakšen brain storming, kaj vse moramo postoriti pred odhodom.
  • Cepljenje in druge zdravstvene zadeve
  • Urejanje vize
  • Morebitni notranji leti
  • Nakup popotniških potrebščin
  • Prevoz na letališče
  • Rezevrvacija hotela
  • Denarne zadeve
  • Zdravstveno zavarovanje
  • Pakiranje

4) POSKRBIMO ZA ZDRAVJE

Obsežnost te točke priprav je odvisna od naše destinacije in obsega vse, od le obiska lekarne za nakup osnovnih potrebščin, do cepljenja in nakupa bolj specifičnih zdravil. Da vemo, kam na tej lestvici zahtevnosti spada naša pot, se je dobro oglasiti v eni izmed popotniških ambulant po celi Sloveniji. Tam se z zdravnico pogovorimo o morebitnih boleznih, ki obstajajo na določenem območju ter preventivi ali morebitnemu zdravljenju. Priporočljivo je, da se v zdravstveni ambulanti najavimo dovoj zgodaj, saj se nekatera cepljenja izvajajo določen čas pred odhodom ali pa se moram pred odhodom cepiti večkrat.
Zaradi različnosti destinacij in njihovih specifik se ne bom osredotočala na posamezne bolezni. Omenila bi le cepljenje za hepatitis, ki je pri popotnikih že rutina. Cepimo se lahko za hep A ali hep B ali s kombiniranim cepivom za oba hkrati. Ne glede na to, za kateri tip cepiva se odločimo, se je potebno prvič cepiti vsaj mesec in pol pred odhodom, saj se je za željen učinek potrebno pred odhodom, drugič mesec dni po prvem odmerku, cepiti dvakrat. Po pol leta se lahko cepimo še enkrat, kar nam zagotavlja zelo dolgo ali celo doživljenjsko zaščito.
Velja se pogovoriti tudi o antimalarikih, če odhajamo na malarično območje. O anitimalarikih in malariji na splošno sem že pisala na blogu.

Ne glede na destinacijo, pa si je dobro pripraviti popotniško lekarno z nekaj pripomočki za prvo pomoč. V tej naj bodo: protibolečinske tablete in tablete za zbijanje povišane telesne temperature, tablete za primer prebavnih motenj ter/ali oglje, rehidracijski prašek, krema za blaženje pikov žuželk in alergij, repelent, če gre za območje s komarji in podobnimi nadlogami, morda kakšen antibiotik širokega spektra, ki nam predpiše osebni zdravnik; elastični povoj, gaza, obliži različnih velikosti, fiziološka raztopina. Ne smemo seveda pozabiti na zdravila, ki jih tudi sicer jemljemo.

5) UREJANJE VIZE

Do sedaj smo se že pravgotovo pozanimali, ali za vstop v državo rabimo vizum. Če tega še nismo storili, je za to skrajni čas. V primeru, da vizo potrebujemo, se je treba pozanimati, kako jo pridobimo. Za precej držav velja, da lahko dobimo takoimenovano visa on arrival, kar pomeni, da jo lahko pridobimo na meji tik pred vstopom v državo. Vendar je treba vedeti, da tudi če obstaja možnost VOA, so te ponavadi krajšega roka (redko dlje kot 30 dni, večinoma pa celo manj). Če torej rabimo vizo za daljše odbobje ali pa se je na meji ne da dobiti, moramo za njo zaprositi na najbljižjem veleposlaništvu države. Tu pa lahko stroški narastejo, saj ima majhnost naše Slovenije kot pomankljivost to, da je tu pravzaprav zelo malo veleposlaništev. Če veleposlaništva ni v Ljubljani, moramo za vizo zaprositi na veleposlaništvu v tisti državi, ki je pristojna za izdajanje vizumov slovenskim državljanom. Največkrat gre za Dunaj, včasih pa tudi Rim, Berlin, Zagreb ali celo Beograd. In ker prevoz do tja stane, nam lahko urejanje vize nekoliko zagreni življenje. Nekatere ambasade imajo možnost, da jim potni list z vsemi dokumenti, ki jih potrebujemo, pošljemo po pošti, oni pa nam jo pošljejo nazaj, ali pa je možnost posredovanja po pošti možna vsaj v eno smer.
Kaj vse rabimo za pridobitev vize, se nekoliko razlikuje od države do države, večinoma pa izpolnjen obrazec, potni list, sliko za dokumente, povratno letalsko karto, denar za vizo ter včasih še povabilno pismo. Kaj točno potrebujemo in kako je možno za vizo zaprositi, se je najbolje pozanimati na posamezni ambasadi.
Obstaja tudi možnost urejanja vize preko turističnih agencij, ki pa je, jasno, dražja.

6) O NE, Z LETALSKIMI KARTAMI ŠE NISMO OPRAVILI

Morda potujemo v veliko državo ali pa država, kamor letimo, ni naša popotniška destinacija. V tem primeru se bomo morda poslužili še enega leta. Pri rezervaciji notranjih letov v večini velja vse, kar velja za naš glavni let, s to razliko, da bomo od doma lahko vse opravili le preko interneta, saj nam naše domače agencije pri tem ne morejo veliko pomagati. Če ne nadaljujemo s potjo takoj po pristanku na letališče, je včasih čisto dovolj, če karto rezerviramo kar v državi pristanka, nekaj dni vnaprej. Cene se, vsaj v Aziji, naj ne bi bistveno razlikovale glede na čas nakupa.

7) NAKUPOVANJE JE ZABAVNO

Spet smo pri seznamih. Kaj potrebujemo, je odvisno od tega kam potujemo in kako polne so že naše omare in predali. Nekaj uporabnih stvari, ki nam lahko pridejo prav na potovanju:
  • Torbica za denar in dokumente, znana tudi pod izrazom money belt. Nosimo jo pod obleko, za varnost naših dokumentov pred krajo.
  • Popotniške brisače. Zakaj obožujemo te male, drobne in drage zadeve? Ker so neverjetno praktične. Lahko se zložijo na neverjetno maljhen volumen, imajo pa še en kup drugih prednosti, kot je odlična vpojnost, čudežno hitro sušenje in antibakterijska obdelava.
  • Pohodniški čevlji. Če jih seveda potrebujemo. Pridejo prav na trekkingih, ki pa se jih na skoraj vseh koncih sveta popotniki množično udeležujejo. Kakšni so dobri pohodni čevlji, pa nam bo znal svetovati prodajalec v najbližji trgovini s športno opremo, oblačili in obutvijo (brez reklame!)
  • Oblačila. Sicer ni dobro, če nas zanese, dokupimo le tisto, kar nam v zalogi manjka. Kaj bomo spakirali v nahrbtnik, pa kasneje.
  • Zdravstvene zadeve, ki so opisane zgoraj ter še nekaj drugih, kot so geli za razkuževanje rok in tablete za prečiščevanje vode
  • Nahrbtnik. Ta si sicer zasluži celo poglavje, a bomo kratki. Verjetno najpomembnejši kos opreme pri popotniku, saj je cela veja popotnikov dobila po njem ime: backpackerji. Žal sem, kot backpackerka po duši, dosti omejena v razmišljanju in imam do ljudi s kovčki na kolesih nekoliko posmehljiv in vzvišen odnos ter jih nekako ne morem povezati s popotništvom. Kljub temu, da je vse možno, bomo tu predpostavljali, da popotniki potujejo z nahrbtnikom na rami (čeprav se je treba zavedati, da je backpacker pravzaprav podkategorija popotnika). Kaj torej mora imeti naš nahrbtnik? Najprej je tu kakovost. Ker se naši prtljagi slabo godi že na letalu, nahrbtnik pa bi naj bil naš sopotnik več let in na tisoče kilometrov, naj nam ne bo žal odšteti nekoliko več denarja za kvaliteto. To je vsekakor naložba za naprej. Druga stvar je prostornina. Zavedati se moramo, da bomo svojo prtljago na popotovanju dosti prenašali okoli, zato naj ne bi bila pretežka. Torej nima niti najmanjšega smisla kupovati 70+ l nahrbtnike. Izkušeni popotniki potujejo z 50-60 literskimi, ali pa celo manj. Tretja stvar je praktičnost. Popotniški nahrbtniki so boljši od alpinističnih, saj imajo zadrgo kot potovalke in lažje jih zaklenemo. Pomembno je tudi, kako je nahrbtnik grajen, kako dobro ima ojačan hrbtni del in kakšen je dizajn naramnic. Namig: teža naj bi bila razporejena, ne le na ramenih.
  • Spalna vreča, če gremo v toplejše kraje običajne spalne vreče morda niti ne potrebujemo, vsekakor pa se splača vzeti notranjo spalko iz svile ali bombaža. Zakaj, kasneje.
  • Beležka. Univerzalni pripomoček. Kje beležka pravzaprav ne pride prav?
  • Fotoaparat, ker res nočemo na pot brez njega, vsaj tistega malega žepnega.
  • Mreža proti komarjem. Če gremo na območje, kjer jo bomo potrebovali.
  • Pretvornik vtičnic za električno omrežje, če so vtičnice tam drugačne.
7) ZDRAVSTEVO ZAVAROVANJE

Če potujemo zunaj Evrope, je obvezno, saj nam zdravstvena zavarovalnica morebitnih stroškov zdravljenja ne bo povrnila. Obstaja več vrst zavarovanja, ponuja ga skoraj vsaka zavarovalnica, tako da je na nas, da jih nekaj med seboj primerjamo in izberemo najprimernejšo. Ponavadi samo zavarovanje v primerjavi z vsemi ostalimi stroški ni tako visoko in iti na pot prez njega ni priporočljivo, čeprav imamo ponavi srečo in se nam res nikoli nič ne zgodi. Poleg zdravstvenega zavarovanja lahko zavarujemo tudi naprimer prtljago ali vrednejšo opremo, kot je naprimer fotografska oprema.

8) DENAR JE SVETA VLADAR

Tu se začnejo odpirati dileme, kako urediti svoje finance za na pot. O tem bomo sicer spregovorili še nekoliko kasneje, tako da sedaj le osnove. Pred odhodom gremo pravočasno na banko, če je možno lahko nekaj denarja zamenejamo v tujo valuto (nekatere, bolj eksotične valute je potrebno naročiti ali pa jih sploh ni možno dobiti), si uredimo potovalne čeke, kreditno kartico, se pozanimamo o dvigu gotovine na bankomatih v tujini. Kakršnokoli opcijo že smo izbrali, vedno moramo poskrbeti, da ne bomo ostali brez denarja nekje na drugem koncu sveta. Vedno je potrebno imeti še določeno rezervno vsoto denarja, recimo vsaj tretjino predvidenga budžeta.

9) REZERVACIJA HOTELA

Ponekod je dobro hotele vnaprej rezervirati, seveda ni potrebno da to storimo mesec vnaprej, a nekaj dni vnaprej je morda čisto primerno. To velja za nekatere bolj priljubljene hotele, za destinacije po zahodnem svetu ali potovanje v visoki sezoni. Včasih je dobro, če si hotelsko sobo rezerviramo vsaj za prvi dan, sploh če prispemo pozno. Hoteli nam ponujejo tudi nekoliko popusta za rezervacije preko interneta.
Internet je tudi najboljši prostor, da najdemo primeren hotel. Dober vir je naprimer hostelsworl.com, čeprav tam niso vedno zbrani najcenejši ponudniki v svoji kategoriji. Dober vir je lahko tudi naš vodič ali spletni forumi.
Za rezervacijo ponavadi rabimo kreditno kartico.

10) UREJANJE PREVOZA NA LETALIŠČE

Kot smo videli pri letalskih kartah, obstaja precejšnja verjetnost, da ne bomo leteli z najbližjega letališča. Seveda je najlažje, če imamo koga, ki nas bo do tja zapeljal, ali se tja odpravimo z lastnim avtomobilom. S tem so povezani stroški z bencinom in parkirnino na letališču, ki je lahko kar zasoljena. Druga možnost so javni prevozi, ki so ponavadi dobro urejeni, saj je pretok ljudi na in iz letališča vedno velik. Težava je le v tem, da se včasih zgodi, da ni prevoza ob določeni uri in moramo zato čakati dolge ure na letališču. Tretja možnost pa o organizirani prevozi s kombiji. Ti prevozniki delujejo po principu, če se nabere dovolj potnikov, da se jim prevoz splača, potnike pripeljejo naravnost do letališča ali nazaj.

11) VEČNO PAKIRANJE

V teoriji nam le-to naj ne bi smelo vzeti preveč časa, a praksa je kot po pravilu drugačna. Zato je morda smisleno, da čas skarjšamo s seznamom, kaj se bo znašlo v nahrbtniku (če boste kdaj siti vseh teh seznamov, me prosim, ustavite).
Pomembni namigi pri pakiranju bi bili: Ne glede na to, koliko časa traja naše potovanje, vedno vzamemo stvari za največ en teden. In nič več. Nobenega odstopanja. Torej spodnje perilo za en teden, majic za en teden. Skoraj kjerkoli na svetu bomo potovali, vedno bomo naleteli na pralnice. S sabo vzamemo obleke, ki niso preveč mečkljive oziroma na mečkanje niso občutljive, saj je precej verjetno, da se bodo v nahrbtniku zmečkale ali pa nam jih v pralnici po pranju ne bodo tudi zlikali. Najbolje je spakirati obleke, ki jih v primeru uničenja ali izgube ne bomo preveč pogrešali. Najboljša rešitev so bombažne, zračne obleke, ki za pranje niso občutljive, ravno tako se izoginbajmo presvetlih oblačil, ki se bodo hitro umazala.
Po potrebi vzamemo vse iz zgornjega nakupovalnega seznama. Pametno pakiranje je tudi spretno pakiranje. Eden izmed trikov je, da se vsako oblačilo zvije v čim manjšo rolico, saj se tako manj zmečka, zloženo pa je na minimum. Drug trik je pravzapra tehničen: vakumske vrečke za pakiranje, ki prostornino lahko pošteno zmanjšajo. Če nimamo popotniškega nahrbtnika, najpomembnejše stvari zložimo na vrhu, naprimer čevlje pa na dno. Vrečke so naše najboljše prijateljice, ekologija gor ali dol. Naše stvari v nahrbtniku namreč ločijo po smislelnosti in namenbnosti ter jih hkrati zaščitijo pred morebitno poplavo ali umazanijo.
Kaj vse bomo vzeli s sabo, je spet odvisno od destinacije. Za pakiranje najbolj problematične so destinacije z mešanim vremeno, kjer lahko pričakujemo vse, od vročine do mraza in dežja. Vendar kjub vsemu vzamemo samo en primerek posebnim vremenskim razmeram prilagojen kos oblačila (kot je anorak, debel pulover itd). Zavedati se je treba, da hladnejše destinacije že v osnovi zahtevajo večji nahrbtnik, saj topla oblačila zasedejo več prostora kot poletne majčke. Razmisliti moramo tudi o navadah in običajih v državi. Če je dežela bolj tradicionalna, je dobro če imamo s sabo obleke, ki bodo več pokrivale, lahko da ima država celo določene zahteve (nošenje naglavnih rut).
Verjetno bomo vsaj določen čas na območju, kjer so vsakodnevne potrebščine, kot je toaletni papir, mila, zobne ščetke... normalno dostopne, zato z zalogami ne gre pretiravati. Vendar pa je dobro, če si vsaj osnovno zalogo vzamemo že od doma in jo potem po potrebi dopolnjujemo.

Še nekaj stvari, ki ne smejo manjkati v nahrbtniku:
  • Baterijska svetilka
  • Ključavnice in veriga
  • Turistični vodič
  • Čistilni robčki
  • Palerina ali anorak, razen če gremo v puščavo in le puščavo. Za duge destinacije je obvezen del opreme
  • Šiviljski pribor
  • Ogledalce
  • Škarjice za nohte, pilica, pinceta
  • Nekateri prisegajo na žepne nožke, vrvice in kljukice za sušenje perila, detergent za ročno pranje perila
  • Topel kos oblačila, tudi za trope, saj so klimatizirani prostori lahko zelo mrzli ali pa nas prepiha na odprtem pick-upu
Pred odhodom je potrebno kopirati svoj potni list, in sicer prvo stran (tisto s sliko, ne naslovnice) ter morebitne vize. Eno kopijo pustimo doma, drugo vzamemo s sabo ali si jo skeniramo in pošljemo na mail. To nam precej olajša pridobitev začasnega potnega lista za vrnitev domov v primeru izgube ali kraje pravega. Prav tako si zapišimo vse telefonske številke, ki bi jih morebiti rabili: telefonske številke domačih, telefonsko številko slovenskega veleposlaništva v državi, kamor potujemo (če Slovenija tam nima svojega predstavništva, se lahko obrnemo na katerokoli veleposlaništvo držav EU), telefonsko številko klicnega centra naše zdravstvene zavarovalnice, telefonsko številko klicnega centra naše banke (če imamo kreditno kartico, da jo lahko v primeru kraje čim prej prekličemo). Na strani Zunanjega ministrstva se lahko izoplni obrazec, kam, kdaj in s kom potujemo, da nas Ministrstvo lažje kontaktira v primeru morebitne evakuacije, naravnih nesreč, vojn itd.

Pomemben nasvet bi bil tudi, da nekaj najnujnejših stvari vzamemo s sabo na letalo v ročni prtljagi za primer, da se naša prtljaga nekje na poti izgubi. Seveda ni potrebno izgubljati besed o tem, da imamo vrednejše stvari ves čas pri sebi in ne v chekirani prtljagi.

Se nadaljuje...

Ni komentarjev:

Objavite komentar