četrtek, 25. junij 2009

Kako kaže z Indonezijsko avanturo

Na desni strani zaslona se dnevi pridno odštevajo. Pred dnevom 0 pa je treba urediti še nekaj stvari:
  • Zdravstveno zvarovanje
  • "Poročni prstan" (to je že opravljeno, včeraj sem si kupila nek kič v Sariku) in slika mene in mojega "moža" za odganjanje nadležnih radovednežev. Ta ukana baje načeloma deluje in se je poslužuje veliko solo popotnic
  • Dobiti moram polniec za omrežje za iPoda. Resno, komu so pri Applu mislili, da so naredili uslugo s tem, ko se iPod lahko polni le preko računalnika?!
  • Letalska karta Jakarta-Manado (zaenkrat kaže na Lion Air, ob nemogoči uri in za solidno ceno)
  • Prenočišče za prvo (in upam, da edino) noč v Jakarti
  • Se dobiti z milijonom ljudi, od katerih se vsakič poslavljamo, kot da me ne bo nazaj najmanj 5 let
  • Prevoz, prevoz, prevoz (na letališče seveda)
  • Spakiiiiratiiii!!!

Nekje sem si že zapisala mali seznamček stvari, ki bodo našle prostor v mojem nahrbtniku. V kategoriji oblačila bo seznam nekje takšen: Pohodne hlače (ki jih bom najbrž kar oblekla za na letalo), ene "zračne" hlače iz lahkega materijala, še ene tričetrt hlače za vsak dan, krilo, sarong, ki ga bom kupila tam, 2-3 majice s kratkimi rokavi, ena lahka majica z dolgimi rokavi, 2 majici na naramnice, hoodi za hladne gorske dni, anorak oziroma palerina za osrednji Sulawesi, trenirka in majčka za spanje, spodnje perilo za 1 teden, 2 zgornja dela kopalk (en bikini, ki lahko služi kot spodnje perilo in en bolj zakrivajoč), spodnji del kopalk in board shorts, krama (ruta, kamboška nacionalna oprava) za pokriti ramena ali glavo v verskih objektih (ali zaščititi obraz pred prahom na odprtih prevoznih sredstvih. Kambožani že vedo, zakaj ne zapustijo doma brez nje). Na nogah bom imela japonke, v nahrbtnik pa bodo šli še pohodniški čevlji.

Drugače pa moj potni list že vandra po svetu. No, upam, da ne predaleč. Poslala sem ga namreč na Dunaj, na indonezijsko veleposlaništvo. Nazaj se bo vrnil z vizo, vsaj če bo šlo vse po načrtih.

V drugo so predpriprave veliko lažje, čeprav sem tokrat za vse sama in je priprava celo bolj kompleksna. Ni cepljenja, ni nakupovanja potrebščin, ni panike. Ah ja, dopust...

Ni komentarjev:

Objavite komentar