sreda, 6. maj 2009

Destinacija: Indonezija

Morda bi bil čas, da napišem kaj o letošnji poletni destinaciji. Nočem utrujati z dolgočasnimi dejstvi in številkami, a lekcija iz zgodovine, geografije in kulture tistih krajev tudi meni ne bi škodila. Začnimo z nekaj osnovnimi podatki:

Glavno mesto: Jakarta (pop. 8,75 milijona)
Število prebivalcev: 237.512.452 (Julij 2008)
DBP: $2246 na prebivalca
Brezposelnost: 10,9%
Število otokov: 17508
Število letališč: 608
Površina: 1.919.440 kvadratnih kilometrov
Denarna valuta: Rupija
Časovni pas: +6 do +8 ur od CET


Indonezijo na globusu Sveta najdemo med Avstralijo, jugovzhodnim azijskim polotokom (Malezija in Singapur), med Indijskim in Tihim oceanom. Meji na Malezijo na otoku Borneo (indonezijsko Kalimantan), s Papuo Novo Gvinejo si deli otok Papua, na otoku Timor pa meji na Vzhodni Timor.

Za Kitajsko, Indijo in ZDA je četrta dražava po številu prebivalcev. Najgosteje naseljena je Java, kjer je tudi glavno mesto Jakarta, kjer je gostota prebivalstva več kot 1000 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je štirikrat več kot v Veliki Britaniji. Drugje je gostota precej manjša (številni otočki naprimer sploh niso poseljeni), tako je naprimer na Papui le-ta manj kot 10 prebivalcev na kvadratni kilometer. Število prebivalcev se zaradi selitev v urbanih središčih še vedno veča.

Islam je z 88% najbolj razširjena religija. Kljub temu so se še vedno ohranila stara verovanja v duhove prednikov. Animizem je še vedno prisoten predvsem na nekateri območjih na Papui in Sumbi. Druge religije, ki jih je najti na tem otočju so še hinduizem, budizem in krščanstvo.

Otočje je vulkanskega izvora. Nekje 60% države leži pod ekvatorjem. Podnebje je tropsko, dve tretini Indonezije je pokrite s tropskim deževnim gozdom. Leto se loči na dve dobi: sušno in deževno. Prva traja od maja do septembra, metem ko boste od oktobra do aprila verjetno naleteli na dež (a je hkrati takrat tudi nizka sezona za turizem).

Indonezija v zadnjih letih nima najboljšeg slovesa. K temu so pripomogli politični nemiri v nekatrih delih regije (Sulawesi, Timor, Papua, Aceh), teroristični napadi (leta 2002 je v Kuti, najbolj obleganem letovišču na Baliju v eksploziji dveh bomb umrlo več kot 200 ljudi, večinoma tujih turistov. Leta 2005 se je zgodil nov teroristični napad na istem otoku, v katerem je življenje izgubilo 23 ljudi. Lani so na Javi s strelskim vodom usmrtili napadlce, odgovorne za prvi napad, kar je ponovno sporžilo številne proteste in nemire.), in naravne katastrofe (v cunamiju, ki je prizadel JV Azijo decembra 2004 je na Sumatri umrlo okoli 200.000 ljudi). Svetovna gonja proti islamskim skrajnežem je Indonezijo po krivici uvrstila na zemljevid držav, za katera so na raznih svetovnih forumih najpogostejša vprašanja: Ali je varno? To vsekakor ni dežela verskih fanatikov, kljub konfliktom večinsko prebivastvo z odporom gleda na skarjneže.
V zadnjih letih se turizem počasi vrača, destinacijam, ki se jim je pred leti obetal turistični razcvet, spet dobro kaže. Vendar zaenkrat reke turistov še ni in Bali ostaja glavna turistična točka v državi. Okoliški otoki ga počasi dohajajo, vendar jim zaenkrat še uspeva ohraniti čar tropskih paradižev, brez luksuznih hotelov. Od kar so bili pred kratkim Gili islands uvrščeni na Lonley Planetov Blue list (LP geeki že vemo, za kaj gre, ostali vprašajte strica Googla), so to nova vroča destinacija v regiji. Upravičeno ali ne, se bom prepričala sama.

Naslednjič o mojem planu...


Ni komentarjev:

Objavite komentar