četrtek, 4. september 2008

Unesco, plaze in zmenki na slepo

Vietnam je tako zelo drugacen od Laosa, da me vcasih prav boli glava. Ljudje kricijo, mahajo, te klicejo, vse samo zato, da bi ti nekaj prodali. Slejkoprej. Prijaznost ni nikoli prijaznost brez razloga. Seveda so se vedno prijazni, izredno radovedni in radi se pogovarjajo, da vadijo svojo anglescino, a priti do tja... Najprej moras streti debelo lupino spretnih malih kapitalistov.

Hue je upraviceno na Unescovem seznamu kulturne dediscine. Njegova stara citadela je pravi korak nazaj v zgodovino: nizke stavbe v kitajskem slogu, stevilna jezerca z lokvanji in nesteto motivov zmajev.

Po dveh dneh sva se odpravili naprej proti jugu, v starodavno mesto Hoi An, ki je se ena Unescova znamenitost. Mesto je najbolj ocarljivo ponoci, ko zasvetijo pisani lampioni in osvetljujejo procelja starih his.

...Prste zakopljes v vroc pesek, z neba naravnost nate sije zgoce popoldansko sonce. Zajames sapo in steces cez razbeljeno belino peska, dokler olajsano ne zacutis pod nogami osvezilnega vala. Zabredes globlje v prijetno toplo vodo, razsiris roke v rahlem vetrcu in se potopis...

Ja, koncno sem ga docakala, Kitajsko morje, topla mlakuza na robu cudovitih pescenih plaz. Prvi dan v Hoi Anu sva sli n manjso, ljubko plazo, kjer je manj turistov, a popoldne ogromno domacinov. Dve zahodni punci sta bili ocitno glavna atrakcija in vso pozdravljanje je bilo ze malo nadlezno. Kmalu sem ugotovila zakaj - nobena domacinka se ne kopa v kopalkah, temvec so vse tudi v vodi oblecene. No ja...

Naslednji dan sva sli na bolj znano, a skoraj popolnoma prazno plazo. Prav prijeten dan, zapravljen med lezanjem na plazi in pitjem sadnih shakov.

Zvecer sva se odpravili na sprehod in vecerjo. Med sprehajanjem ob recici sva spoznali precej zanimivo zensko, ki je delala v restavraciji malo naprej, v prostem casu pa je iskala samske turiste in jim urejala zmenke. Kmalu je zacela klicati k nam fante, ki so izgledali samski in prvi je nasedel nek Francoz. Zame je nasla simapaticnega Americana, nato pa nas vse 4 pustila, da se spoznamo. Naj seveda povem, da pri tem nobeden od nas ni imel prav nobene besede. Francoz je vzel zadevo malo prevec resno, moj "zmenek" pa je bil prav prijeten sogovornik, kamerman v Holywoodu.

Danes cez nekaj ur odrineva naprej proti jugu v Nga Trang, letovisko obmorsko mesto. Pot do tja bo dolga, zato upam, da bo avtobus kolikor toliko udoben.

3 komentarji:

  1. mora pa biti krasno.... tudi pri nas se nadaljuje toplo in soncno vreme, se pa pozna blizina jeseni zaradi jutranje megle, vsaj na stajerskem koncu. pa se zanimivost, danes 4.9. so oni iz DARSa ustavili neke Bolgare zaradi vinjete. Ko so jih hoteli kaznovati, so Bolgari popenili in jim stolkli avto. Darsovca sta se komaj utegnila zakleniti v avto in prisla je policija. Dobili so kazen na kubik! He, he, he za DARS!!!

    OdgovoriIzbriši
  2. Danes je 13.9. in dezuje. A vesta, da smo v zoknih in dolgih rokavih?? Res je hladno in bedasto, zaspano... Upam, da je vse O.K.
    Lepo se imejta.
    Marina

    OdgovoriIzbriši
  3. sem ravno klicala domov (mednarodni klici so smesno poceni - za ene 8 minut sem dala 6 dolarjev) in so povedali, da imate tam cez precej jesensko vreme, ja :) vse je ok, sam prelena sem (+ene par stvari, zaradi katerih nisem bla pri volji za pisanje)da bi kaj napisala...

    OdgovoriIzbriši